Ekipa edinega spletnega časopisa za mlade je tudi letos podelila nagrade otrokom, ki so bili v tem letu zgled in so vlivali moč ter upanje vrstnikom in tudi odraslim. Čeprav večkrat slišimo, da je današnja mladina brezbrižna, je kopica mladih nadebudnih otrok s široko odprtimi očmi in srci dokaz, da se odrasli lahko motijo.
Branko Veršič je bil športni direktor Nogometnega kluba Celje, ko je ta postal državni prvak. Potem je zapustil celjsko društvo. Kot sam pravi, je bilo vse skupaj posledica dejstva, da tisti, ki prevzame klub, tudi odloča. Ko se sedaj ozira nazaj, mu niti na misel ne pride, da bi pral umazano perilo. Tega tudi nismo pričakovali od njega. Nismo iskali pikantnih zgodbic, zanimal nas je zgolj njegov pogled na prehojeno pot. Pravljica je končana, športni zaljubljenec pa še spremlja nogometna dogajanja.
Novo leto je pomembna prelomnica in takšen dan je treba obeležiti na poseben način. To počnejo številni narodi, od Kitajcev s kitajskim novim letom, Japoncev, hindujcev, Judov, muslimanov ... V zahodni kulturi – po slovensko – ga prav tako obeležujemo, vendar drugače. Nekateri slovenski novoletni običaji so izginili, nekateri izginjajo, pojavili so se povsem novi. Celo poimenovanje se je spremenilo. Nekateri Slovenci še vedno pravijo, da je 31. decembra »staro leto«, ta dan so poimenovali tudi kot »drugi sveti večer«. Dandanes je prevladalo poimenovanje silvestrovo oziroma Silvestrov večer.
S tokratno številko Novega tednika, ki je izšla prav na zadnji dan tega leta, končujemo rubriko zgodovinskih pregledov pisanja, ki smo jo pripravljali skoraj sedem mesecev in smo jih posvetili letošnji 75-letnici našega časopisa. Za slovo od rubrike, da bo nekaj simbolike, smo pripravili prispevek o tem, kako smo v Novem tedniku v prejšnjem stoletju pisali o slovesu od starega leta.
V Gledališču Celje so za najdaljši večer v letu pripravili virtualni ogled silvestrske predstave Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Plašč, v režiji Juša A. Zidarja. Predstava bo nocoj ob 20. uri na YouTube kanala gledališča. Gledališče Celje je predstavo krstno uprizorilo 24. januarja letos, na malem odru. Pri tej predstavi gre za glasbeno dramatizacijo, ki išče navdih v formi glasbenega gledališča. Z realističnim uprizarjanjem tedanje ruske zbirokratizirane družbe nastavlja ogledalo tudi sedanjemu času.
Peter Simoniti, ki je nastopal skoraj pol stoletja kot celjski in okoliški dedek Mraz, je praznoval letos 90-letnico. Kot dedka Mraza so ga spoznali otroci v Celju, Savinjski dolini, na Kozjanskem in Koroškem, najbolj znan pa je kot dolgoletni gledališčnik. Kot ljubiteljski igralec je nastopil v več kot petdesetih vlogah, prav tako je režiral. Kdo se ga ne spomni kot župnika v Cankarjevem Hlapcu Jerneju ter Kralju na Betajnovi, kot zlodeja v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, kot zdravnika v Mollierovem Namišljenem bolniku, kot Bonaventure v Župančičevi Veroniki Desiniški, kot Piccolominija v Celjskih grofih ...
Družba Thermana iz Laškega je ob podpori in zaupanju bank ter sedanjih finančnih upnikov, ki imajo do družbe 99,98 odstotkov vseh terjatev iz prisilne poravnave, včeraj uspela refinancirati obstoječi dolg iz prisilne poravnave z ugodnejšimi in dolgoročnimi viri. Kot so sporočili, je bil zato včerajšnji dan zelo pomemben za zagotavljanje nadaljnjega uspešna razvoja družbe.
