Leto 2020 se bo v zgodovino zagotovo zapisalo kot leto, ki so ga najbolj zaznamovali koronavirus in z njim povezani ukrepi. Zaradi tega smo se prvič v zgodovini znašli v situaciji, ki je doslej nismo poznali. Zlasti to velja za vse zaposlene, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju. Določene gospodarske panoge so zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države za zajezitev širjenja bolezni covid-19, že tik pred tem, da propadejo, veliko podjetij se je znašlo na robu preživetja, kar nekaj jih je svoja vrata že zaprlo. Tudi veliko samostojnih podjetnikov. Zato je letošnje leto tudi krizno leto.
»To je krizni in prelomni čas, v katerem morajo vodstvo, organizacije in kolektivi sprejeti pomembne odločitve, velike spremembe. To je vedno težko, zato je pomembno, da se tega lotimo odgovorno, pošteno in transparentno. Krizne situacije prizadenejo organizacije, sodelavce, vse deležnike. Vsi spremljajo, kako bo ravnalo vodstvo. Je pa težko tudi za vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment, ki dodaja, da že v mirnih časih nismo vedno pripravljeni na vse, kar sledi, kaj šele, ko se zaplete.
Kaj priporočate vodstvu, da stori v odnosu do zaposlenih, ko pride do krizne situacije, ki se zgodi – kot »korona« – od zunaj?
Biti moramo pošteni in transparentni. Sodelavci so pripravljeni marsikaj sprejeti, če le vedo, da govorimo resnico in ne skrivamo, da se lahko tudi zaplete. Odkrito jim povejmo, da so na primer težave z naročili in logistiko. Saj ljudje to že tako vidijo in čutijo, vendar morajo slišati od vodstva. Težave morajo biti tudi izrečene. Ne po kuloarjih. Najvišji odgovorni v podjetju ali organizaciji morajo najti moč, da se s sodelavci pošteno pogovorijo. Zgodi se lahko namreč marsikaj. Tudi znižanje plač, odpuščanja. Ljudje vse sprejmejo. Ampak potrebujejo pošten odnos, pravočasno informacijo, da si lahko življenje drugače organizirajo. Vsa dejstva in informacije smo jim dolžni položiti na mizo.
Prav tako je nujno sprotno obveščanje. Za najbolj koristno v prvem koronskem valu se je izkazalo, če je vodstvo vsak dan vsaj za pol ure sedlo s svojimi vodji in odkrito povedalo, kako gre. Vodje so se takoj zatem sestali s svojim kolektivom in prenesli informacije naprej. Informacija je tako vsak dan šla naprej do vseh zaposlenih. Kjer je to mogoče, je še bolje, če se najvišji vodilni sestanejo in pogovorijo z zaposlenimi neposredno. Ljudje morajo slišati informacijo od vodstva. Tudi občutek je drugačen, če vidijo, da direktor živi z njimi in jim pove, da išče nove možnosti, da ne bi bilo treba veliko odpuščati, da išče nove posle. Če zaposleni dobijo pošteno in transparentno informacijo, bodo s svojimi znanji in izkušnjami pripomogli k dobremu delu in iskanju rešitev.
Prvi koronski val je za nami. Smo se v podjetjih in organizacijah naučili, kako ravnati v drugem valu?
Dvomim. Ljudje smo tako naravnani, da do zadnjega upamo, da se nekaj ne bo zgodilo, da bo šel ta kelih mimo nas. Da je bil prvič res zgolj splet nesrečnih okoliščin, ampak da bo drugič bolje. Misli na slabo se izogibamo do te mere, da se pozabimo pripraviti na tveganja in ranljivosti, ki nas čakajo. Tudi na državni ravni lahko opazujemo, kako se težave, ki so jih npr. domovi za starostnike imeli v prvem valu, v drugem valu ponavljajo. In še kje bo tako. Tako je žal v človeški naravi, da se moramo učiti iz lastnih napak. Bilo bi pa veliko bolj dragoceno, če bi si lahko zagotovili strokovno pomoč, vodenje po tem labirintu, da ne stopimo vedno znova v isto reko. Včasih pač ne gre drugače, kot da se ustavljamo ob lastnih ovirah in da počasi dozoreva spoznanje, da je čas za prave sistemske rešitve.
Foto: Barbara Reya
Preberite več v Novem tedniku
