Novi tednik

Da bi lahko prišlo pri gradnji približno 800 metrov kamnitih zložb na sicer približno 12-kilometrskem odseku kolesarske povezave med Šentjurjem in Rogatcem do vgradnje neprimernega materiala, nas je opozoril bralec, ki živi v okolici Majšperka in spremlja dogajanje v bližnjem kamnolomu v lasti podjetnika Jožefa Žolgerja. Po informacijah bralca ima lastnik kamnoloma certifikat kakovosti za kremenov peščenjak, ki ga je v kamnolomu malo, ne pa za lapor in glinavec, ki na prostem veliko hitreje razpadata. Prav omenjeni laporni material naj bi lani poleti iz kamnoloma v večjih količinah začelo odvažati podjetje Kit-ak in naj bi ga domnevno začelo vgrajevati v kamnite zložbe, ki so zgrajene ob kolesarski povezavi med Podplatom in Rogatcem.

Inšpekcija ugotovila luščenje

Bralec je zaradi vgradnje morebiti neustreznega materiala, zaradi vprašljive varnosti zgrajenih zložb ter zaradi vprašanja pregledne porabe javnega denarja dal prijavo na Inšpektorat RS za infrastrukturo. Ta je pri pregledu ugotovil, da se vgrajeni kamniti lomljenci luščijo, zato je izvajalca prosil za predložitev izjave o njihovih lastnostih, ki jo je slednji tudi predložil. Ker inšpektorat ni mogel ugotoviti, ali so vgrajene kamnine skladne s predloženo izjavo o lastnostih, je investitorico gradnje kolesarskih povezav Direkcijo RS za infrastrukturo prosil za predložitev poročila o zunanjem nadzoru ustreznosti kamnitega lomljenca. Slednja mu je sredi oktobra posredovala preliminarno poročilo. »Končnega poročila še ni možno izdelati zaradi preverjanja glede zmrzlinske odpornosti, ki še traja,« so sporočili iz inšpektorata in dodali, da inšpekcijski postopek še ni končan.

Odstraniti razpokane kamne

Inšpektorat ob ugotovitvi, da se vgrajeni kamniti lomljenci luščijo, gradbenih del ni ustavil. V preliminarnem poročilu o zunanjem nadzoru, ki ga je inšpektorat prejel od direkcije za ceste, je bilo namreč navedeno, da proizvajalec s podano izjavo o lastnostih kamna ni zavajal kupca, ker je verodostojno navedel samo osnovne lastnosti kamna, medtem ko projektant glede zmrzlinske odpornosti kamna ni določil kriterija.

V poročilu je, kot navaja inšpektorat, navedeno, da mora izvajalec del s kamnov s površinsko preperelostjo odstraniti razpokano plast. Odstraniti mora globlje razpokane in preperele kamne ter jih nadomestiti z drugimi. Kaj o vsem skupaj pravita direkcija za infrastrukturo in lastnik kamnoloma ter kakšen je odziv izvajalca, preberite v Novem tedniku.

Foto: Nik Jarh

Gradnja 12-kilometrskega odseka kolesarskih povezav Šentjur–Šmarje pri Jelšah–Rogaška Slatina–Rogatec znaša 11,4 milijona evrov. Direkcija RS za infrastrukturo je pridobila evropsko sofinanciranje v vrednosti 4,3 milijona evrov, preostali denar za naložbo je iz državnega proračuna.

Preberite več v Novem tedniku