Arhiv NTRC

Petčlanska zasedba LPS (izgovor: el pi es) je še s tremi izvajalci zmagala na Emi freš. »Že to je bilo več, kot smo pričakovali, zato smo tudi manj obremenjeni pred sobotnim nastopom,« so pred dnevi povedali mladi člani zasedbe, ki je nastala konec leta 2018 na Gimnaziji Celje – Center (GCC).

GCC in Kajuh

Klaviaturist Žiga Žvižej je s takratnim kitaristom zasedbe k sodelovanju povabil še nekaj prijateljev. Zasedba se je od takrat spremenila, sedanja je tista, ki bo zdržala, so prepričani. Žiga je slišal peti Filipa Vidušina in ga povabil k sodelovanju, ta je nato pritegnil sošolca Gašperja Hlupiča, ki igra bobne. Pridružila sta se še kitarist Mark Semeja in basistka Zala Velenšek, ki edina prihaja s I. gimnazije v Celju. Zasedba je imela basista, ki je bil v njej začasno, zato so iskali novega člana. Povabili so Zalo, ki je avgusta lani prišla na vajo in od takrat igra s fanti.

Odkar sta Žiga in Mark študenta – prvi študira glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani in drugi biologijo v Mariboru – ima zasedba vaje ob koncu tedna in takrat malo bolj intenzivne.

Prostor za vaje ima LPS še vedno na GCC, kjer lahko vse mlade šolske skupine vadijo v posebej urejeni in opremljeni sobi, kjer so na voljo tudi nekatera glasbila in ozvočenje. »Brez naše šole bi nam bilo težko. Ravnatelj Gregor Deleja podpira glasbeno udejstvovanje dijakov, šola nudi prostor za vajo, možnosti nastopanja na vseh šolskih prireditvah ter predstavitve na socialnih omrežjih šole,« izpostavlja Gašper.

Kratica, ki lahko pomeni marsikaj

Tudi ime zasedbe je povezano s šolo. Žiga pojasni izvor kratice, ki je najprej pomenila lepi, pametni in sposobni: »Ko je profesor športa nekoga od dijakov zadolžil, da mora opraviti neko zadolžitev, temu pa se to ni ljubilo in je vprašal, zakaj mora to storiti prav on, je slišal odgovor, da zato, ker je lep, pameten in sposoben.« Tako je zasedba dobila ime LPS, a čez čas se članom pomen kratice ni več zdel najbolj posrečen, zato so se odločili, da bo pomenila Last Pizza Slice (Zadnji kos pice). Domnevamo, da je šlo za prepir, kdo bo pojedel zadnji kos. Medtem so namreč ugotovili, da je najbolje, če vsak naroči svojo pico in ni prepira.

Če so se kdaj sprli zaradi pice, pa v en glas zatrjujejo, da so vse druge razprave v zasedbi zelo ustvarjalne. Gašper razloži: »V vsaki skupini so kdaj kakšna nesoglasja. Vsak želi najboljše, a vedno se vsi ne strinjamo, zato pride do razprave. Mislim, da smo dovolj odrasli, da ločimo med osebnimi stvarmi in tistimi, povezanimi z zasedbo. Želimo, da vedno vsak pove svoje mnenje, in smo demokratični glede odločitve. Želimo ohranjati dobre odnose, saj smo tudi prijatelji.«

Žiga doda, da je sicer najstarejši član zasedbe, a se nima za šefa, ki bi »komandiral«. Vsak ima svoj glas in dobro je, da se ne strinjajo vselej o vsem, je prepričan. »Najboljše stvari so se vedno dogajale zaradi nestrinjanj.«

Vesela in žalostna hkrati

Njihovi glasbeni okusi so različni, vsak posluša drugačno glasbo, zato so tudi razprave o tem zanimive. Filip meni, da je to dobro, saj tako člani zasedbe dobijo vtis, kako bo skladbe sprejelo občinstvo, ki je tudi zelo raznoliko.

Če so na začetku igrali glasbo, ki so jo želeli slišati tisti, ki so jih povabili na nastope, in so preigravali različne skladbe drugih avtorjev, je zadnje čase v ospredju avtorska glasba. Besedila in glasbo ustvarjajo vsi člani. Filip je na začetku veliko skladb napisal v angleščini, zadnje čase se loteva tudi slovenskih besedil. »Pomembno je, da znam izraziti, kar v nekem trenutku začutim,« pravi mlad ustvarjalec. Na vajah skladbe ponavadi dobijo novo podobo in dokler ni zasedba v studiu na snemanju, se lahko še marsikaj spremeni. Tako je bilo tudi s skladbo Disko, s katero se je LPS predstavil na Emi freš. V smehu člani pravijo, da so z njo presenetili tudi sebe, saj ni ravno v njihovem slogu. Igrajo namreč bolj soul in pop skladbe. Disko bi moral biti na začetku v ritmu bossa nove, a se je nekdo od članov začel zafrkavati in igrati v disko ritmu. Drugim je bilo to všeč in nastala je skladba v ritmu, ki vabi na ples, a z besedilom, ob katerem bi se zjokal, kot pravi Filip, saj govori o čustvih, ki jih doživljamo ob razočaranju v ljubezenskih zvezah, o nezvestobi.

Foto: Janja Šolinc, Žan Žvižej

Preberite več v Novem tedniku