Celjska Etra: Že trideset let v službi razvoja
Gospodarstvo
Tipografija

»Podjetništvo je kot vzpon na visoko goro. Ko si spodaj, si prepričan, da nikoli ne boš prišel do vrha. Tudi ko začneš hoditi, se ti večkrat zdi, da si se izgubil, a potem vedno najdeš pravo pot. Ko si na vrhu, pa je zadovoljstvo neizmerno,« pravi Franc Preložnik, solastnik in direktor celjskega podjetja Etra. Podjetje letos praznuje 30 let. Na začetku sta bila samo dva, on in drugi solastnik Jani Glavač, ki sta se ukvarjala predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Zdaj je osrednja dejavnost podjetja izvajanje inteligentnih proizvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnejša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisano tudi v tujini. Zaposluje že približno 70 ljudi, v podjetju delajo ali so z njim povezani otroci obeh lastnikov in vsak od njih je na svojem področju vrhunski strokovnjak.

Franc Preložnik pravi, da se je kmalu po ustanovitvi podjetja hotel preusmeriti v telekomunikacije, a si je k sreči premislil. Osnovno dejavnost je razširil na avtomatizacijo industrijskih procesov in navezal stike z mnogimi podjetji, med katerimi je bil in je še vedno zelo pomemben Siemens. Etra je namreč že od leta 2007 njegov pooblaščeni partner. Zaradi nemške multinacionalke, ki je največje inženirsko podjetje v Evropi, so v Etri pri proizvodnih linijah začeli uvajati tudi krmilne in nadzorne sisteme. Po tem so še vedno prepoznavni in cenjeni in so med najboljšimi v Sloveniji.

Avtomatizacija industrijskih procesov je pravzaprav pomenila začetek rasti in razvoja Etre, ki sta se po kratkem zastoju zaradi krize nadaljevala leta 2013 s širitvijo storitev na inteligentne proizvodne sisteme, to je na izdelovanje robotskih linij in robotskih celic ter nadzornih in merilnih naprav za industrijo. Digitalizacijo je v proizvodne sisteme uvajala že v letih, ko so marsikje o tem šele razmišljali. Pridobila je tudi vse najpomembnejše standarde kakovosti, tudi okoljskega.

Največji napredek se je zgodil z gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov v industrijski coni v Bukovžlaku. »V najbolj kriznih časih, ko je bilo težko dobiti nove posle, smo gradili še novo stavbo. Bilo je kar nekaj težav, a nam je uspelo,« se spominja Preložnik. Podjetje je takrat izvajalo nekaj zelo pomembnih projektov, delalo je v šestih najetih zgradbah v različnih krajih po regiji in leta 2011 mu je končno uspelo združiti vso proizvodnjo v Celju.

Delajo, česar na trgu ni mogoče kupiti

Etra nima svojih izdelkov, ampak je v pomoč industriji takrat, ko je treba postaviti proizvodno linijo za nov izdelek. Dela torej tisto, česar na trgu ni mogoče kupiti, in je sokreator Industrije 4.0.

Skoraj polovica od 70 zaposlenih ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Etrini inženirji s krmilniki in z roboti, ki jih izdelujejo znana svetovna podjetja, glede na zahtevo naročnika razvijejo strojno in elektronsko rešitev, jo v svojih prostorih preizkusijo in prilagodijo ter nato namestijo pri naročniku. Izobrazijo tudi delavce pri naročnikih in potem poskrbijo še za vzdrževanje. Za nekatere naročnike strojne in avtomatizirane rešitve naredijo po njihovih navodilih, za druge rešitve izdelajo sami. Seznam naprav, ki so jih avtomatizirali, je zelo dolg. Več zahtevnih naročil so izpolnili za Štore Steel, Plastiko Skaza, KLS Ljubno, Skupino TPV, BSH, Hello Saturnus, Odelo, Gorenje, Liko, Tiskarno Jesenek, Perutnino Ptuj, Adrio Mobil, Žito, Magnete, pred leti tudi za Alpos ... Seznam podjetij je zelo dolg. »Na noge« so postavili toplarno v Celju ter vzpostavili avtomatizirano delovanje še v mnogih drugih toplarnah v Sloveniji in tujini. Trenutno izvajajo kar trideset tako imenovanih komercialnih projektov, med katerimi je največji izdelava linije za proizvodnjo pametnih prezračevalnih naprav Mikrovent.

Od avtomobilske do vojaške industrije

Etra na tujih trgih ne ustvari veliko prihodkov, vendar v Sloveniji dela predvsem za izvoznike. V preteklosti je največ sodelovala s podjetji iz avtomobilske industrije, za katere veliko dela še danes, a so med njenimi naročniki tudi družbe, ki se ukvarjajo z živilsko, metalurško, s papirno in kemijsko dejavnostjo, že več let dela tudi za vojaško industrijo. Franc Preložnikpravi, da krize v avtomobilski industriji niti ne čutijo, saj morajo podjetja, ki delujejo v tej dejavnosti, zaradi pomanjkanja delovne sile poskrbeti za čim večjo avtomatizacijo proizvodnje. »Naše podjetje se lahko zelo hitro prilagodi trgu. Če ne delamo robotskih celic za sestavo avtomobilskih luči ali sedežev, lahko delamo napredne sisteme za pakiranje jabolk ali pa naprave za proizvodnjo vodika. Nismo torej vezani na določeno industrijo,« pravi Mojca Golež, ki je v družinskem podjetju vodja informatike in razvojnih projektov. Pri tem poudarja, da v zadnjem času dobivajo vedno več naročil tudi za robotske celice, povezane z logističnimi rešitvami.

V Sloveniji je še nekaj podjetij, a ne veliko, ki so sposobna narediti takšne robotske celice, kot jih izdelujejo v Etri, vendar jih običajno nekaj združi moči in delajo skupaj. Celjsko podjetje vse naredi samo. »Težava pri takšnih projektih je, da plačilo zanje dobimo šele takrat, ko so vse, tudi najmanjše napake odpravljene in je linija nameščena pri naročniku. Izdelavo torej financiramo sami,« pojasnjuje Franc Preložnik. Sestavne dele večinoma kupujejo v tujini, saj želijo naročniki na primer robota izbranega proizvajalca. Zato imajo certifikate za vse večje proizvajalce robotov. »Moramo se pohvaliti, da smo na področju robotike v slovenskem vrhu. Za to je zaslužen sin Matjaž Preložnik, ki je v Etri vodja robotike,« še dodaja Preložnik, ki je zelo ponosen tudi na najmlajšega sina Domna Preložnika. Kot mlad raziskovalec dela v laboratoriju za slikovne tehnologije na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. V svoji doktorski disertaciji, ki jo pripravlja, se ukvarja z uporabo umetne inteligence v medicini. V podjetju računajo, da bo po končanem izobraževanju svoje izkušnje in znanje prenesel tudi v Celje.

Zaradi žalske fontane niso spali

V Etri se lahko pohvalijo tudi s številnimi napravami, ki so jih razvili sami, od dinamične tehtnice za vagone do medicinskega aparata za razvoj mišičevja, pa mlekomata, vinomata in aparata za zdrave napitke. »Trenutno razvijamo nekaj novih naprav, ki jih zaenkrat še ne bom razkril. Moram poudariti, da so vsi naši projekti inovativni. Marsikatero našo rešitev so uporabila tuja podjetja, vendar se ne jezim. Nasprotno. Ponosen sem, da se tujci zanimajo za naše delo in nas posnemajo,« poudarja Preložnik.

Doslej najtežji projekt, pravi, je bila fontana piva v Žalcu. A ne zaradi tehnologije, ki je sicer zahtevna, saj je pivo pijača s posebnimi lastnostmi. »Projekt je bil težek zaradi medijske odmevnosti in odgovornosti do ljudi v Žalcu, ki so se odločili za fontano in pravzaprav niti niso vedeli, kaj bo nastalo. Ko delamo avtomatizacijo industrijskih linij, je povsem drugače, saj vemo, kaj naročnik pričakuje od nas. Zaradi fontane nismo spali, saj so bili pritiski zelo veliki,« priznava direktor.  (Foto: Andraž Purg) 

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 27. junij 2024.

 
 

Sledite nam