»Povabljeni smo bili v Vatikan. Šli smo z negotovostjo, saj nihče ni vedel, kako poteka protokol, kaj vse nas čaka … Vedeli smo samo, da nam bo papež podelil ta naziv. A ko vstopiš v baziliko sv. Petra, osupneš nad vso veličino ne le same stavbe, ampak tudi celotnega protokola, ki tam velja, in nad obredom,« je še vedno polna nepozabnih vtisov Petra Kolšek iz Laškega, eno izmed treh deklet iz celjske škofije, ki jim je papež Frančišek na letošnjo nedeljo Božje besede (26. januarja) podelil službo bralca oziroma lektorata. Ob Kolškovi so službo lektorata pri slovesnem bogoslužju v vatikanski baziliki sv. Petra prejeli še Bernardka Radej in Darja Ferenčak iz celjske škofije ter Nejc Breznik iz ljubljanske in Simon Brezovnik iz mariborske nadškofije.

Naša medijska hiša vez z lokalnim okoljem že desetletja neguje na različne načine, tudi z raznovrstnimi akcijami. Med njimi ima najdaljšo tradicijo novoletno obdarovanje treh porodnic v celjski porodnišnici. Pobudnik akcije je naš nekdanji sodelavec, lani preminuli Tone Vrabl. Vsako leto z obdarovanjem razveselimo porodnico, ki rodi zadnja v iztekajočem letu in prvi dve v novem letu. Tako smo doslej že mnogim mamicam še dodatno polepšali doživljanje prvih dni materinstva. Tudi Celjanki Aniti Jančar, ki je sina Filipa povila v dopoldanskih urah 1. januarja 2001. Le nekaj ur prej je še silvestrovala. Na svet je privekal kot novoletno darilo. »Naš Filip je danes študent medicine, a porodničar skoraj zagotovo ne bo,« nam je med drugim povedala Anita, ko smo jo povabili k obujanju spominov na naš obisk v celjski porodnišnici pred štiriindvajsetimi leti.

Zatem ko so posnetki baterijske reje kokoši na kmetiji v Gornjih Ivanjcih preplavili Slovenijo, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odredila izredni nadzor. Da njegove ugotovitve niso povsem zadovoljive, je že znano. V aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar smo pregledali, katera podjetja in zavodi iz savinjske regije so lani dobavljali izdelke pri omenjeni kmetiji. Gre za več ustanov, zavodov, od katerih je kmetija prejela tudi visoke zneske. Celjska bolnišnica naj bi lani za izdelke kmetiji – glede na aplikacijo Erar – izplačala več kot 15 tisoč evrov, Meja Šentjur skoraj 70 tisoč evrov. Med zavodi, ki so naročniki izdelkov omenjene kmetije, so tudi številni vrtci, osnovne šole in domovi za starejše s Celjskega. Nekaterim smo poslali vprašanja, ali glede na odmevnost primera in domnevne nepravilnosti na kmetiji še vedno naročajo pri omenjenem ponudniku. (SIMONA ŠOLINIČ, LARISA JEKNIČ, foto: Andraž Purg)

Kladivar Celje je atletsko društvo, ki je v 75 letih osvojilo več kot tisoč naslovov slovenskih in jugoslovanskih prvakov v vseh kategorijah, prispevalo na stotine reprezentančnih nastopov, ogromno državnih rekordov, osvajalo odličja na največjih tekmovanjih, dalo 27 olimpijcev in en svetovni rekord.

Sebastian Klovar, inženir kemijske tehnologije, zaposlen v Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje, je lani novembra za svoje zaslužno mentorstvo mladim raziskovalcem prejel plaketo slovenske kemičarke Aleksandre Kornhauser Frazer za leto 2024. Strinja se s tistimi, ki menijo, da je raziskovanje pot do pozitivnih sprememb za človeštvo, in je hvaležen, da lahko pod svojim okriljem vodi številne mlade, željne znanja. »Pri nobeni raziskovalni nalogi uspeh na začetku ni zagotovljen. Ne vemo, kaj se bo izcimilo. A nikakor ne smemo obupati,« je pojasnil.  

V središču mesta je podjetje Exiit Group v sklopu projekta Kolodvorska začelo graditi večstanovanjsko stavbo, v kateri bo 24 stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti. Naprodaj so od lanskega decembra, vseljiva naj bi bila najkasneje spomladi 2027. Okoli bloka bo vlagatelj uredil okolico z ozelenitvijo.

Dijaški dom Celje je pred obsežno energetsko in statično prenovo in ob tem tudi pred logističnim izzivom, kam v času del premestiti približno sto študentov ter kako 183 dijakom, ki bodo med prenovo ostali v dijaškem domu, zagotoviti čim manj moteče okolje za bivanje. Gradbena dela bodo predvidoma začeli izvajati 3. marca, končana morajo biti še letos. »Ko smo se v letu 2023 prijavili na razpis okoljskega ministrstva za nepovratna sredstva energetske prenove, nismo vedeli, kakšna bo časovnica, veliko je bilo neznank in še danes so. Tako tudi nismo vedeli, kdaj točno bomo lahko začeli dela. Zdaj je jasno, da morajo biti končana do konca letošnjega leta. Trdno verjamem, da nam bo uspelo, seveda to terja tudi izredne ukrepe,« pravi Iztok Leskovar, ravnatelj Strokovnega izobraževalnega centra (SIC) Alme M. Karlin, pod okrilje katerega sodi Dijaški dom Celje.

Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje v letošnjem šolskem letu obeležuje častitljivo 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti v šoli, v katero je  vpisanih približno tisoč dijakov, že od lanskega septembra izvajajo vrsto dejavnosti. Obletnico so slavnostno obeležili tudi v okviru tradicionalne decembrske Ljubavizije. »Sedemdesetletnica je za šolo izjemno pomemben mejnik, saj simbolizira bogato zgodovino in razvoj. Zato praznujemo kar celo šolsko leto,« je v uvodu poudarila ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, ki šolo vodi že od leta 2010. Čeprav zanimanje za vpis dijakov v njihove programe narašča tudi zaradi povečanega povpraševanja po tovrstnih kadrih na trgu dela, bi po besedah ravnateljice morali biti predvsem zdravstveni poklici zaradi narave in zahtevnosti dela ustrezneje ovrednoteni. Ne le bolje plačani, morali bi biti tudi bolj cenjeni in spoštovani. 

Prihodnji teden bo znano, kdo bodo letošnji prejemniki celjskih grbov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade je obravnavala 20 predlogov za prejemnike najvišjih priznanj. Mestnemu svetu bo predlagala podelitev trinajstih priznanj – treh zlatih celjskih grbov, štirih srebrnih in štirih bronastih ter dveh kristalnih celjskih grbov.

Letošnji slovenski kulturni praznik bo v Mestni občini Celje postregel s številnimi dogodki, za kar bodo poskrbeli javni zavodi in organizacije s področja kulture. Slavnostni uvod je bila osrednja občinska proslava v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri so podelili priznanja celjske zvezde na področju kulture. Dogodek je bil včeraj, slavnostni govornik je bil režiser Luka Marcen, program pa je zasnovala Mateja Kokol z mladimi celjskimi umetniki. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

Predvsem zaradi potreb gospodarstva je bil pred dvema desetletjema uveden višješolski program v Strokovni šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njeni diplomanti imajo več uporabnega znanja, ki ga pridobivajo pri različnih delodajalcih, poudarja Nada Reberšek Natek, ki je šolo vodila od njene ustanovitve in je vesela, da jo bodo prihajajoče študijsko leto obogatili še z višješolskim programom fotografije. Konec lanskega leta se je upokojila. Njen naslednik je Rafael Hrustel. Dvajseto obletnico bodo obeležili z več dogodki, na katerih bodo predstavili delo šole in dosežke študentov.

Celjski policisti so včeraj na avtocesti izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na preverjanju zadostne varnostne razdalje in prekoračitve hitrosti. 48 voznikov ni upoštevalo zadostne varnostne razdalje med vozili, 7 pa voznikov je prekoračilo hitrost. (SŠol, foto: Pixabay)

To je zgodba o Viktorju in Tereziji Ašič, ki sta se prvič poročila pred 60 leti, drugič pa v nedeljo. Diamantna poroka je bila v cerkvi župnije sv. Cecilije. Oba so v otroštvu klicali drugače. Koroška deklica je postala Tea in tako je še danes, celjskega fanta so začeli klicati Viki. Viki Ašič.

V številnih občinah na Celjskem bodo danes osrednje prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Mestna občina Celje bo na današnji slovesnosi podelila priznanji za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let Celjske zvezde. V Laškem bodo podelili priznanja Aškerčevim nagrajencem. Za izjemne dosežke in uspehe na področju etnografske dejavnosti v občini bo podeljeno priznanje zlati možnar. V Žalcu bodo podelili Savinova odličja.  

Izgradnja delov kolesarske povezave Celje–Vojnik je eden izmed regijskih projektov v sklopu mehanizma Dogovor za razvoj regij, ki jih Mestna občina Celje uresničuje v aktualni EU finančni perspektivi. Gre za projekt Direkcije RS za infrastrukturo, ki v njem sodeluje s celjsko in vojniško občino. Vrednost projekta je nekaj več kot 2,3 milijona evrov. (SŠol, foto: MOC)

Po odmevni nesreči v velenjskem premogovniku, v kateri so umrli rudarji Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik, se mnogi prebivalci Šaleške doline sprašujejo, ali bi tragedijo lahko preprečili, kako optimizirati varnostne razmere v jami, predvsem pa, kako ta pretresljiv dogodek psihološko vpliva na rudarje. Je res, da jih je veliko v bolniškem staležu in da so nekateri dali celo odpoved? V Premogovniku Velenje pravijo, da nihče od rudarjev za zdaj ni odpovedal delovnega razmerja, in dodajajo, da je zagotavljanje varnosti v jami temelj delovanja premogovnika. V Ljudski iniciativi Velenje (LIV) vodstvu Premogovnika Velenje ne verjamejo, očitajo mu, da brezobzirno posega v naravne razmere, s tem pa neposredno ogroža življenja rudarjev. Zato LIV v soboto v središču Velenja organizira zbor za odgovornost v politiki v gospodarstvu.

Slovenska rekorderka v skoku s palico Tina Šutej (na fotografiji s trenerjem Milanom Kranjcem) je na mitingu zlate serije Svetovne atletike v češki Ostravi prepričljivo zmagala še v svojem drugem nastopu v sezoni.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v današnjem nadzoru hitrosti na avtocesti A1, izven naselja Dramlje, kjer je hitrost vožnje omejena na 130 km/h, ustavili voznika osebnega vozila – voznika začetnika, ki je vozil s hitrostjo 207 km/h.

Na razpis za izbor koncesionarja, ki ga je Mestna občina Celje objavila v začetku leta 2025, ni prispela nobena prijava, tako da bo izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti v Celju odslej zagotavljalo javno podjetje Zelenice. To pomeni, da se na razpis ni prijavil niti Veking, ki je to dejavnost opravljal vsa ta leta. Predvsem pa, da so bile točne naše decembrske napovedi, da je med občino in Vekingom zagotovo dokončno počilo. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Andraž Purg)

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so 24. januarja premierno uprizorili predstavo Sen kresne noči avtorja Williama Shakespearja. Režiral jo je Jaša Koceli. Navdušila je celotna zasedba, a izstopal je predvsem mladi del, in sicer Lucija Harum, Maša Grošelj, Urban Kuntarič in Lovro Zafred, ki so s svojo igro očarali. Poleg odličnih nastopov je predstava postregla tudi z izjemno scensko podobo in glasbo, ki sta celotnemu dogajanju dali poseben pravljični pečat, kar je tudi sicer eden glavnih elementov dogajanja. S premiero te romantične komedije je SLG Celje gledalce hkrati ogrelo za prihajajoče Dneve komedije, ki se bodo začeli 3. februarja.