Andraž Purg

Vrsto let je bil v zimskem času nepogrešljiv v jutranjem programu Radia Celje. Ko je zasnežilo, smo ga sodelavci radia klicali že ob 5. uri zjutraj, da so poslušalci imeli informacije iz prve roke. Približno 40 let je bil namreč prvi mož na področju vzdrževanja cest v Celju. Najprej pri podjetju CMC, nato pri podjetju Voc, nazadnje v podjetju Vodovod-kanalizacija Celje. Mineva leto, odkar je tudi uradno upokojen. 

Matjaž Kapitler je eden tistih, za katere pogosto rečemo, da so Dunajske šole. V vsem času, kolikor smo sodelovali, ga nikoli nismo videli slabe volje ali slišali, da kdaj nima časa. Zelo dobro se je zavedal, da so informacije za ljudi pomembne. V enem od pogovorov pred leti nam je dejal, da peče kruh.

Slovenija

»Srce je polno, ko si s tistimi, ki ti največ pomenijo«

»Enkrat bomo napisali reportažo, kako prvi človek vzdrževanja cest na Celjskem gnete testo za kruh,« smo mu takrat obljubili. In obljubo smo držali. Obiskali smo ga na njegovem domu v Galiciji pri Celju, v kateri nas je pred prazniki sprejel v svojem slogu: šarmantno in z odprtimi rokami. Ter oblečen v majčko naše medijske hiše! Lepa dobrodošlica. 

Poseben čut za ljudi

Kapitler je človek, čigar znanje je za njegove naslednike pri Vodovodu-kanalizaciji neprecenljivo. To je razlog, da je z delodajalcem po uradni upokojitvi še nekaj časa sodeloval, saj so v podjetju ugotovili, da je izvrsten mentor. Nato se je odločil, da bo s polnimi pljuči zajel čas upokojitve.

»Ves čas sem se veselil, da bom začel živeti tako, kot sem si predstavljal: da bom imel čas zase, da bom nekoliko dlje spal, šel tja, kamor me bodo povabili, torej da bom imel več časa. Tudi za to, da bom lahko šel na jutranje sprehode, skrbel za vrt in podobno,« pravi z nasmehom. Želja se mu je uresničila in njegovim dejavnostim »ni in ni konca«.

Je tudi podpredsednik Planinskega društva Galicija, saj je po srcu planinec. Ker ima znanje s področja gradbeništva, z nasveti rad pomaga tudi prijateljem: »Saj veste, vsak danes nekaj dela doma in vsak nasvet pride komu prav.« Z nasmehom pravi, da mu je način življenja, kot ga ima kot upokojenec, simpatičen in da ne pogreša prejšnjega dela. To mu verjamemo, a ne povsem, saj vemo, da je izvrsten strokovnjak in da nikoli ne odkloni pomoči, saj ima poseben čut za ljudi.

Strasten pohodnik

Odklop od vsakdana Kapitler najde v naravi. S prijatelji in z družino se rad odpravi na pohode. Med drugim je bil na pohodniški krožni poti Julijana okoli Julijskih Alp, ki je dolga približno 270 kilometrov. S prijatelji se je odpravil na rafting, nato v pogorje Prenj nad Neretvo, stal je na najvišjem vrhu Bosne in Hercegovine Magliču. O naravi in pohodih govori s posebnim žarom v očeh. Pravi, da je njegov sosed priznan alpinist Luka Lindič.

Preberite še

· Dom

Ugoden vir energije, ki ga uporablja že več kot 130.000 gospodinjstev

»Z njegovimi starši sem prehodil pešpot Julijana. Za menoj je tudi planinska pot XIV. divizije. Kot otrok sem živel v v Vinski Gori, v kateri so prav tako strastni planinci, zato se rad udeležim tudi pohoda Po poteh Vinske Gore,« doda.

Kapitler je oče treh otrok. Sin se je jeseni vrnil s službenega potovanja. Je namreč častnik na ladji. Zdoma je več mesecev na leto, nazadnje je bil v Ameriki, pred tem v Aziji. Prva hči je magistrica kemije in dela na področju analize zdravil, druga hči še študira na biotehniški fakulteti in je pred koncem študija.

Od peke kruha, priprave rezancev do peke pic

Žena Bogdana je sicer še vedno zaposlena kot profesorica v eni od celjskih srednjih šol. Kar nekaj let ji še manjka do upokojitve, zato Kapitlerja nekoliko v šali vprašamo, kako bo potem, ko bosta oba doma.

»Meni tako zaenkrat še kar ustreza,« se nasmeji. Z ženo se izvrstno razumeta, tudi pri pohodih mu je pogosto tesna družba. »Vsaka bi si želela moža, ki peče izvrsten kruh,« ga malo v šali malo zares pošalimo. Kapitler namreč uživa v peki kruha.

Doma si je uredil krušno peč, ki se izkaže kot super zadeva ob obiskih in druženjih. »Spečem od 12 do 14 hlebčkov kruha. To me je naučila teta, ki je zdaj že pokojna. Najbolj mi uspeta koruzni in ajdov kruh z orehovimi jedrci,« pravi, čeprav kdaj zgnete tudi rženovega. »Tudi rezance delam,« se nasmeji. Kapitler kot Kapitler: poln znanja.

»Vse to pride prav, veste. Pred leti, ko je zelo snežilo, je zmanjkalo elektrike. Vendar smo zaradi krušne peči ostali na toplem. Je dobra alternativa,« doda. Ves čas ima nasmeh na obrazu. Še posebej ko nam ob obisku ponudi domače klobase. Je pravi gostitelj, priznamo. To vedo tudi njegovi prijatelji.

»Rad imam druženja. In krušna peč nam jih naredi lepša. Nekdo prinese klobaso, nekdo meso in skupaj pečemo. Ob kakšnih priložnostih pečem tudi pice. Od 10 do 15 pic,« pojasni.

Velnes in sprostitev

S čim vse se še ukvarjate, ga vprašamo, saj vemo, kaj vse zna, zato utemeljeno sumimo, da to, kar nam je povedal, zagotovo ni vse. »Velnes sem še naredil,« pove z nasmehom.

»Koristen je za zdravje. In tudi za kakšne piknike,« doda. Sam je naredil idejno zasnovo, ki ji je z mojstri pri gradnji tudi sledil. Ko nam velnes pokaže, smo presenečeni. Hiška stoji na vrhu hriba z božanskim razgledom in velnes je urejen do zadnje podrobnosti.

»No, zdaj vemo, kje se bosta sproščala, ko bo tudi žena upokojena,« ga nekoliko zbodemo, saj vemo, da šalo razume. Ampak vrtamo dalje. To zagotovo ni vse, s čimer se ukvarja, saj je človek, ki nosi v sebi nešteto zanimanj.

»Želel bi, da bi odšel še kam z vlakom ali avtobusom, ki je zdaj zame brezplačen, saj sem upokojenec,« se spet nasmeji. Rad ima priložnosti. »Človek se kam zapelje, si kaj ogleda, kaj poje in spije ter pride domov. Ob tem kaj doživi in preživi lep dan. To mi je všeč,« doda. Rad sede tudi na kolo. »Razmišljam še, da bi šel kdaj peš do Virštanja, v katerem imamo zemljišče. Ampak ne po cesti, hodil bi rad po obronkih gozdov in kolovoznih poteh. Ali s kolesom …« pojasni.

»Flikanje« ni dovolj

Načrtov ima ogromno in prav je, da uživa. Štirideset let dela na področju vzdrževanja cest v Celju je pomenilo, da se je v času službovanja moral marsičemu tudi odpovedati.

A po duši je še vedno strokovnjak na področju vzdrževanja cest. Dela sicer ne pogreša, a prizna, da mu, ko se vozi ali hodi po cesti, vendarle pogleda, kako so ceste kakovostno narejene. »Na Celjskem imamo še dobre ceste,« pove. Na svojih poteh namreč zelo dobro vidi, kako je drugje. Pove, da se je stanje na področju cest na bolje spremenilo predvsem v zadnjih 10 ali 12 letih, pred tem pogosto denar na področju ureditve in vzdrževanja cest ni dosegel svojega namena.

Kapitler je težave ljudi predvsem na obrobju mesta, ki so opozarjali, da potrebujejo boljše ceste, znal reševati celostno. »Z veseljem sem delal, čeprav sem se velikokrat tudi izpostavil,« pravi. Čeprav so mu kdaj v občini dejali, da za kakšno cesto, potrebno obnove, ni denarja, ga je Kapitler našel.

»Včasih so nam pri obnovi cest pomagali tudi krajani s prispevki, celo s svojo mehanizacijo ali z delom. V danih zmožnostih, kjer se je dalo, mi je bilo pomembno, da je sodelovala tudi skupnost. Tako smo veliko stvari naredili še bolje in zelo kakovostno. Zato sem bil pogosto vodja in tudi nadzornik. Res je, da če ljudem obljubiš obnovo, moraš obljubo držati in biti korekten,« pravi.

»Svojim sodelavcem in tudi občini sem želel pokazati, da redno vzdrževanje niso samo popravljanje talnih obeležb, dosipavanje bankin, gramoziranje vozišča, ampak da je treba videti še kaj več, kar ljudje potrebujejo. Če desetkrat gramoziraš eno cesto, bi za ta denar cesto že popolnoma obnovili. Pomembno mi je bilo, da so imeli naši ukrepi dolgoročne učinke. Tako sem deloval in mislim, da mi je to uspelo,« pravi.

Galerija

Andraž Purg