Splošna bolnišnica Celje se v zgodovini še nikoli ni »srečala« s takšnimi razmerami in takšno reorganizacijo kot ob epidemiji. To je bil izziv za vse zaposlene. Za tiste, ki so bili v žarišču zdravljenja bolnikov, a tudi za tiste, ki so bili na čakanju doma. »Oboje je težko,« pravi poslovna direktorica celjske bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek. Vsi si zdaj želijo normalno delo, vendar zdravstvo nikoli več ne bo enako, dodaja sogovornica. Epidemija nas je vse izučila. »A to, da smo jo uspeli obvladati skupaj, nas pomirja. In za to sem hvaležna vsem,« še poudari.

»Nekaj čustvenega naboja je v našem odnosu do netopirjev. Nihče ni ravnodušen. Mogoče so nas z njimi strašili in se jih bojimo, morda zbujajo čudne občutke, ker imajo pridih skrivnostnosti,« pravi biolog Primož Presetnik, ki ga je vse to tako pritegnilo, da jih preučuje že od začetka tega tisočletja. Že kot študent se je začel zanimati za te nenavadne živali, ki so nekaj posebnega tako glede videza, bivališč, kot tega, da so edini leteči sesalci in da se odlično znajdejo v temi. Na to temo je izdelal diplomsko nalogo in imel srečo, da se tudi v službi v okviru Centra za kartografijo favne in flore lahko ukvarja z netopirji.

»Moja služba ima dinamiko družine,« nam je dejala, ko smo se dogovarjali za intervju. Zgovorna, optimistična, zelo strokovna in z izjemnim čutom za ljudi. Anja Medved je strokovna delavka v Zavetišču za brezdomce v Celju, ki deluje pod okriljem Javnega zavoda Socio. Končuje tudi magistrsko stopnjo študija psihosocialne pomoči. Ob visokem čutu za ranljive skupine ohranja pri svojem delu visoko mero avtoritete. Stanovalci zavetišča jo cenijo, so kot družina, vedo, da jim bo pomagala, a tudi, da zahteva upoštevanje hišnega reda in pravil. Varnost, podpora in pomoč so vrline celjskega zavetišča za brezdomce, v katerem je trenutno 24 stanovalcev, ki potrebujejo drugi dom, saj so se njihova življenja zaradi različnih težkih okoliščin obrnila na glavo.   Celoten intervju je objavljen v tiskani številki Novega tednika. 

Včerajšnja seje občinskega sveta Laško, prva po razglasitvi epidemije, je minila v drugačnih okoliščinah kot sicer. V Modri kongresni dvorani je bila s spremenjeno razporeditvijo miz urejena varnostno razdaljo, svetniki so nosili maske, poskrbljeno je bilo za razkuževanje rok. Vpliv epidemije koronavirusa je tudi vsebinsko zaznamoval potek seje.

Z rahljanjem vladnih ukrepov počasi oživljajo tudi zdravilišča, čeprav nekatera niso povsem prekinila svoje dejavnosti, na primer v negovalnih oddelkih za tiste najtežje bolnike, ki so bili premeščeni iz bolnišnic na zdraviliško zdravljenje (dve takšni zdravilišči od treh v Sloveniji sta tudi v Laškem in na Dobrni). Nekatera termalna središča so začela izvajati še fizioterapijo in druge storitev, hoteli pa so za obiskovalce odprli terase restavracij.

Seveda bi bilo zelo čudno, če bi doba koronovirusa, v kateri smo (kot kaže pa se počasi vendarle končuje), minila brez odziva karikaturistov. Še vsakemu pomembnemu in tudi vsakdanjemu družbenemu dogajanju, odkar se je karikatura uveljavila kot novinarska zvrst, so karikaturisti dali svoje, le kako bi lahko bilo pri koroni drugače. In prav tako bi bilo zelo čudno, če pri ustvarjanju karikatur na temo korone ne bi sodeloval Bori Zupančič, legendarni celjski umetnik in izvrsten karikaturist, eno najbolj prepoznavnih imen tega žanra. Svoje stvaritve je objavljal v vodilnih slovenskih, a tudi nekdanjih jugoslovanskih časopisih, kar precej je nekoč sodeloval tudi z Novim tednikom.

Po podatkih Eurostata je v upravah, upravnih odborih oz. nadzornih svetih v slovenskih podjetjih približno 28 odstotkov žensk. Gre za dame, ki zmorejo in si upajo. In ki težave pri krmarjenju med dvema svetovoma, poslovnim in zasebnim, razumejo kot izziv. Med njimi je tudi Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje.

Med domovi za starostnike, kjer nimajo še nobene potrjene okužbe z novim koronavirusom, je tudi Dom upokojencev Trbovlje z enoto v Preboldu. Tam že ves čas uspešno izvajajo vse predpisane zaščitne ukrepe. Čeprav se z okužbo za zdaj na srečo še niso srečali, imajo pripravljeno izolacijsko sobo, kamor bi ob znakih okužbe z novim virusom lahko takoj premestili morebitne okužene stanovalce.

Čeprav seje občinskih svetov marsikje v tem času izvedejo na daljavo, so se v Žalcu odločili, da bodo učinkovitejši, če se bodo srečali »v živo«. Seveda ob primerni zaščiti in na zadostni varnostni razdalji. Svetniki so se tako na redni aprilski seji tako sestali kar v gasilskem domu, seveda primerno opremljeni.

V času epidemije koronavirusa se je marsikatera družina znašla v težki finančni situaciji. Tega se zavedajo tudi v Kmetijski zadrugi Braslovče, zato so v sodelovanju z braslovško občino in Mlekarno Celeia med Braslovčane razdelili 1.800 litrov trajnega mleka.

Ponovno odprtje Starega gradu med prvomajskimi prazniki, ko se je bilo mogoče sprehoditi po zunanjih grajskih površinah, je naletelo na lep odziv obiskovalcev. »V treh dneh je Stari grad obiskalo 348 obiskovalcev, med njimi niso bili le Celjani, temveč tudi obiskovalci iz drugih krajev Slovenije,« so povedali v Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki upravlja z največjo celjsko turistično znamenitostjo.

Mestna občina Celje bo predvidoma sredi maja namenu predala novozgrajeno krožišče na Glaziji, v teh dneh pa končuje gradnjo montažnega krožišča na Trnoveljski cesti pred Celjskimi mesninami. Obe krožišči bosta prispevali k umiritvi prometa in večji varnosti udeležencev v prometu.

V Splošni bolnišnici Celje vzpostavljajo organizacijo dela ponovno v normalne tirnice. V Celju tako ne bodo več hospitalizirali bolnikov s COVID 19, ampak jih bodo nameščali v ljubljanski in mariborski klinični center in v bolnišnico Golnik.

  Epidemija koronovirusa vpliva tudi na uporabo sistema javne izposoje koles Kolesce. Januarja in februarja letos je v Mestni občini Celje število najemov koles enakomerno naraščalo, marca je, po razglasitvi epidemije sledil občuten padec izposoje. V podjetju Nomago, ki je upravljalec sistema, to pripisujejo zmanjšanju dnevnih migracij, kar je tudi logično, saj veliko zaposlenih dela doma ali je na čakanju.

Celjski policisti so minuli konec vikenda znova izvedli poostren nadzor prometa. Enajst voznikov je bilo pod vplivom alkohola, enega pa so pridržali do streznitve. Več kot 60 voznikov pa je vozilo prehitro.      

Tudi v knežjem mestu je bil včeraj zvečer, na dan praznika dela, kot v drugih slovenskih mestih miren kolesarski protest z naslovom »Z balkonov na kolesa«, na katerem so udeleženci izražali nezadovoljstvo zaradi nekaterih ukrepov vlade za zajezitev širjenja koronavirusa, ki zadevajo omejevanje svoboščin, nepreglednega nabavljanja zaščitne medicinske opreme. Hkrati je šlo tudi za protest proti kapitalističnemu izkoriščanju in zatiranju.

V okviru rahljanja vladnih ukrepov je med prvomajskimi prazniki znova mogoče obiskati Stari grad, največjo znamenitost Celja, prav tako tudi že uporabljati bobkart na Celjski koči, v omejenem obsegu pa tudi gostinske storitve.

Zaradi koronovirusa in vladnih ukrepov za zajezitev epidemije ter varovanje zdravja letos množičnih prvomajskih praznovanj, kresovanj in shodov ne bo. To bo še ena v nizu prekinjenih tradicij, ki jih je povzročil pojav svetovnih razsežnosti. Kot se je vse javno življenje, se bodo tudi poslanice sindikalnih voditeljev, ki so jih izrekali na prvomajskih srečanjih, preselile na splet. Številni obiskovalci, ki so se jih udeleževali tudi zaradi rekreativnih in družabnih razlogov, bodo morali počakati na prihodnje leto.

Obeleževanje letošnjega praznika dela bo zaradi epidemije koronovirusa in vladnih zaščitnih ukrepov minilo v povsem drugačnih okoliščinah, kot smo jih vajeni, torej brez kresovanj in množičnih prvomajskih shodov. Tokratni prvi maj bo sicer tudi v znamenju 130-letnice prvega proslavljanja praznika dela na naših tleh in po svetu, s katerim zaznamujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, izboljšanje socialnega položaja in delavskih razmer za delavce.