Celjska koča ima od začetka novembra novega skrbnika. Družba ZPO Celje je pripravila javni poziv in se po predstavitvah dveh zainteresiranih skrbnikov odločila za Aleša Budjo iz Hiše Budja, Gostilna pri Karlu iz Maribora. (SŠol, Foto: Andraž Purg)

V okviru rednega programa Zavoda Celeia Celje bo tudi v sezoni 2024/2025 potekal plesni cikel. Druga sezona se bo začela z baletno predstavo Hrestač (suita), nadaljevala pa s štirimi predstavami slovenskih in tujih plesalcev in ansamblov. Novost nove sezone plesnega cikla so pogovori z ustvarjalci ter plesne delavnice. (foto: ZCC)

V projektu Moja dežela, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije, je Staro Velenje prejelo zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Zgodovinska jedra, mesto Velenje pa srebrni znak kot Prepoznavni turistični kraj v Sloveniji. S posebnim priznanjem Mladi upi turizma je bila nagrajena skupina dijakov Šole za storitvene dejavnosti in študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje. Poleg tega so priznanja za prizadevno prostovoljno delo v turistični dejavnosti prejeli tudi predstavniki velenjskih društev.

Mestna občina Celje je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije, Moja dežela 2024, osvojila še eno odmevno priznanje za dosežke na turističnem področju. Na sinočnji zaključni prireditvi ob Dnevih slovenskega turizma, ki je bila v Laškem, je Celje prejelo zlati znak gostoljubnosti v kategoriji Prepoznavni turistični kraji. (SŠol, foto: Matjaž Jambriško/MOC)

Tudi v celjski regiji sta se Društvo za boj proti raku regije Celje in Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje pridružila obeležitvi svetovnega dne aktivnosti za odpravo raka materničnega vratu, ki je vsako leto 17. novembra. Ob tem dnevu strokovnjaki opozarjajo, da je raka materničnega vratu možno odpraviti, tako da ženske v prihodnosti ne bodo več zbolevale in umirale zaradi te bolezni. (SŠol, foto: Pixabay)

V sredo se bodo košarkarice Cinkarne Celje v ligi Waba v dvorani Gimnazije Celje Center pomerile z ekipo beograjskega Partizana (19.00). Uro prej se bo začela slavnostna prireditev, ki bo obeležila izjemno uspešna tri desetletja celjskega ženskega kluba. Ta se je leta 1994 osamosvojil.

Da bi občina zagotovila denar za obnovo rondele na Velenjskem gradu, se bo prijavila na državni razpis Trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem. Če bo na razpisu uspešna, bo na Velenjskem gradu lahko zagotovila tudi statično obnovo dotrajanega stebra, izolacijo podstrešja, prenovo zunanjih sanitarij, nove prostore za stalne in občasne razstave ter prostor za pedagoške programe. Tudi gibalno oviranim obiskovalcem bo lahko omogočila dostop do nekaterih razstavnih prostorov v grajskem obzidju.

Pred dnevi so nekateri od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejeli dopis o prekinitvi izbire osebnega zdravnika. Gre za eno od zasebnih ordinacij v Celju, v kateri je poleg glavne zdravnice prenehala delati tudi zdravnica, ki jo je nadomeščala. Ordinacijo bo sicer prevzela druga družinska zdravnica, pri kateri pa morajo bolniki podpisati izjavo o tem, da bodo ostali njeni bolniki. Odhod dveh zdravnic in prihod nove bolniki razumejo, a jih je zmotilo, da so dopis zavoda dobili 7. novembra, čeprav v njem piše, da je do menjav prišlo že 1. novembra. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Profesor likovne umetnosti Rafael Košec Tekavc je otroštvo preživljal v Bezovju v občini Šentjur, na gričku, od koder je njegov pogled segal po vsej dolini. Ko je sedel na pragu domače hiše, je lahko ves dan opazoval dogajanje okoli sebe, toliko zanimivega je zaznalo njegovo oko. Kot pravi, je opazovanje ključno tudi pri likovni ustvarjalnosti, da se njegove misli osredotočijo na dejanje in da lahko izrazi svojo idejo. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan z lesom. Ko v roke prime kos lesa, včasih ne ve, kaj bo nastalo iz njega. Prisluhne letnicam, grčam, barvam in jim dovoli, da ga razveselijo s skledo, z žlico ali z umetniškim delom, v katerem lahko vsak opazovalec prepozna svoje sporočilo.

Marica Lesjak iz Laškega pri enaindevetdesetih letih še vedno premore veliko delovno vnemo. Ustvarja izjemne umetnine, ki jih poznajo ljudje daleč naokrog. Pri sebi ima ves čas material za izdelovanje papirnatih rož. Je namreč certificirana »kranceljpinterica«. Z veščinami izdelovanja papirnatih rož je postala prva Laščanka, ki je prejela priznanje na področju ohranjanja kulturne dediščine in prenašanja znanja na mlajše rodove. Vpisna je tudi v register žive kulturne dediščine. Pred dnevi je pridobila še naziv priznana rokodelka za rokodelsko panogo izdelovanja cetja iz papirja in drugih gradiv, ki ji ga je podelila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra. 

V majhnem kraju Liboje, ki so še pred stoletjem veljale za rudarsko in industrijsko naselje, ima godbeništvo dolgoletno tradicijo. Z njim je še danes povezana skoraj vsaka tamkajšnja družna. Libojski godbeniki s svojimi nastopi že 90 let spremljajo najrazličnejše dogodke in slavja v Savinjski dolini, vsako leto poskrbijo tudi za tradicionalno prvomajsko budnico in novoletni koncert. Cenjeni niso le na domačih odrih. Na tekmovanjih so za svoje uspehe osvojili že veliko priznanj, prav tako radi gostujejo po vsej državi in tudi tujini. Tudi ob letošnji častitljivi 90-letnici društva godbeniki pripravljajo nekaj posebnega. Svojo obletnico bodo najprej obeležili z izdajo obsežne knjige o prehojeni poti, na zadnji novembrski dan pa bodo v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili vizualno in glasbeno koncertno poslastico.

V nekaterih osnovnih šolah so letos izvajali meritve radona, ki naj bi pokazale tudi njegove povišane vrednosti. Gre za plin brez vonja in barve, strokovnjaki ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica razpadnih produktov tega plina. Odgovorov vseh celjskih šol o vsebnosti radona v prostorih sicer nismo prejeli. Smo pa prejeli odgovore zavoda za varstvo pri delu. Kaj so nam na zavodu povedali? (SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet ZVD)

Na zadnji oktobrski petek so v prostorih Občine Ljubno podpisali približno 1,1 milijona evrov vredno gradbeno pogodbo za prenovo in gradnjo Športnega parka Foršt. Dela je podjetje Tegar začelo v tem tednu. V okviru del bodo zagotovili nov stadion in več igrišč za rekreacijo.

Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.

»Če iščeš pravilnosti, jih ne boš našel, saj jih ta hiša nima. Niti ena stena v njej ni ravna, saj je celotna hiša zgrajena kot trapez. Prav tako ne morem reči, da je tram, s katerega visi luč, najlepši trendovski kos. To je namreč le eden od starih tramov, ki smo ga zaradi njegove dobre ohranjenosti lahko izobesili,« ob vstopu v 300-letno domačijo uvodoma pove Matic Golavšek, ki je s partnerko Sabino leta 2020 začel celovito prenovo zapuščenega mlina v Matkah pri Preboldu. Čeprav Golavškov mlin že leta ni več mlin v pravem pomenu besede, je stavba zaradi svoje edinstvenosti spomeniško zaščitena. Danes v prenovljeni obliki služi kot prostor za izobraževanje, ustvarjalne delavnice in kulturne dogodke, s prenočitvenimi apartmaji, ki jih bodo odprli konec tega meseca, pa bo »mlin« s svojim zgodovinskim pridihom ponujal tudi odklop od hitrega tempa življenja.

Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.

Steklarna Rogaška, ki je v lasti finske skupine Fiskars, je 7. oktobra javno objavila letno poročilo o poslovanju za leto 2023. Ustvarila je približno 1,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2022 poslovala z malo več kot 5,6 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so lani znašali več kot 53 milijonov evrov, predlani pa več kot 46 milijonov evrov.