»Če iščeš pravilnosti, jih ne boš našel, saj jih ta hiša nima. Niti ena stena v njej ni ravna, saj je celotna hiša zgrajena kot trapez. Prav tako ne morem reči, da je tram, s katerega visi luč, najlepši trendovski kos. To je namreč le eden od starih tramov, ki smo ga zaradi njegove dobre ohranjenosti lahko izobesili,« ob vstopu v 300-letno domačijo uvodoma pove Matic Golavšek, ki je s partnerko Sabino leta 2020 začel celovito prenovo zapuščenega mlina v Matkah pri Preboldu. Čeprav Golavškov mlin že leta ni več mlin v pravem pomenu besede, je stavba zaradi svoje edinstvenosti spomeniško zaščitena. Danes v prenovljeni obliki služi kot prostor za izobraževanje, ustvarjalne delavnice in kulturne dogodke, s prenočitvenimi apartmaji, ki jih bodo odprli konec tega meseca, pa bo »mlin« s svojim zgodovinskim pridihom ponujal tudi odklop od hitrega tempa življenja.

Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.

Steklarna Rogaška, ki je v lasti finske skupine Fiskars, je 7. oktobra javno objavila letno poročilo o poslovanju za leto 2023. Ustvarila je približno 1,5 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je leta 2022 poslovala z malo več kot 5,6 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so lani znašali več kot 53 milijonov evrov, predlani pa več kot 46 milijonov evrov.

Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )

Košarkarski veterani laškega Zlatoroga so praznovali 30 let delovanja. V Treh lilijah sta se pomerili ekipi modrih in zelenih, ki sta ju vodila Srečko Lesjak in Milan Damiš. Vabilu se je odzvalo ogromno košarkarjev. Tisti, ki so imeli doslej srečo z zdravjem, so igrali, preostali so bili na tribunah.

Policisti Prometne policije Celje so včeraj izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Ob tem so ustavili voznika osebnega vozila, ki je kazal simptome zaužitih prepovedanih drog.

Najbrž je načinov, kako si povrniti zdravje in dobro počutje, toliko, kot je bolnikov, saj je vsako bitje edinstveno. Uradna medicina obravnava bolezen kot napako v biokemičnem ustroju človeškega telesa, ki jo je treba odpraviti. Medtem alternativna medicina išče globlje vzroke za nastanek bolezni in pri tem upošteva več ravni človekovega bitja, od fizičnega do duhovnega. Alternativne metode zdravljenja uporablja več kot pol milijona Slovencev. Po podatkih ministrstva za zdravje med 60 in 80 odstotkov Slovencev s kroničnimi boleznimi uporablja pomoč alternativne oziroma komplementarne medicine. Med njimi so tudi naši sogovorniki – Maja, Gregor in Tim. Kakšne so njihove izkušnje?

Celjski svetniki so včeraj v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Dokončno potrjevanje proračuna za prihodnje leto bo sicer decembra. Proračun za prihodnje leto znaša 89,3 milijona evrov, kar je približno pet milijonov več od prvotno načrtovanega proračuna za leto 2024. 33 milijonov evrov bo namenjenih naložbam in investicijskim transferjem, med katerimi občina izpostavlja gradnjo novega vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek izvedbe evropsko financiranih projektov Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom), Zelena cona (drevesni park Medlog in igrišče na Škapinovi), začenja pa se tudi celovita obnova Ceste na grad in izgradnja pločnika na Skalni kleti. (SŠol, foto: MOC)  

Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)

Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.

Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.

Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje. 

V enem letu, odkar se je občina Rogaška Slatina pridružila projektu Prostofer, so prostovoljni vozniki izvedli 232 prevozov, kar je povprečno 4,5 prevoza na teden. 90 odstotkov voženj je bilo namenjenih prevozu do zdravstvenih ustanov. Prostovoljni vozniki so v prvem letu prevoz omogočili 72 uporabnikom. V občini ocenjujejo, da je projekt uspešen.  

Mestna občina Celje, družba Simbio in Energetika Celje že drugo leto zapored izvajajo projekt Od odpadkov do energije, ki je zasnovan z namenom spodbujanja odgovornega ravnanja s komunalnimi odpadki med mladimi v celjski občini. V projektu sodelujejo osmošolci z vseh desetih celjskih osnovnih šol, to je okoli 450 otrok na leto skupaj s spremljevalci. (SŠol, foto: MOC)

Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.

  Kozjanski park je v opuščenem peskokopu v Župjeku na Bizeljskem obnovil peščeno steno, v kateri gnezdi ena najbolj pisanih ptic pri nas – čebelar.  

S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.

Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?

Od 18. novembra do 2. decembra bo zaradi del, investitorica je Direkcija RS za infrastrukturo, popolna zapora prometa na odseku Partizanske ceste v Liscah, in sicer od naselja Lisce do konca travnate površine pri kmetiji Lun v smeri Kasaz. Od mesta popolne zapore bo obvoz mogoč samo v smeri Žalca po lokalni cesti Brnica-Kasaze. Gre namreč za gradnjo novega kolesarskega mostu čez Savinjo, ki je del kolesarske povezave Celje-Žalec. (SŠol, foto: MOC)