Na Brnčičevi ulici v Ljubljani se je odprl prenovljen prodajni Hisense Gorenje Studio, ki se razprostira na kar 1.200 kvadratnih metrih, kar omogoča celovit vpogled v ponudbo izdelkov za dom blagovnih znamk Hisense in Gorenje. V prodajnem studiu lahko obiskovalci na enem mestu najdejo vse za dom – od kuhinj, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov in klimatskih naprav, do visokotehnoloških laserskih televizorjev.

»Občutki so fenomenalni, odlični, boljši ne bi mogli biti,« pravi z nasmehom zdaj že nekdanji direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Marca se je upokojil. Znan je po tem, da je pod njegovim 17-letnim vodenjem Poklicna gasilska enota Celje postala ena najsodobnejših in najbolj opremljenih v Sloveniji in širše. Požežnik je bil vrsto let dejaven tudi v politiki, je tudi priznan rokometni sodnik. Predvsem šport je velik del njegovega življenja, nekoč je razmišljal celo o igralski karieri, toda gasilstvo je bilo in bo ostalo poseben del njega, je mogoče razbrati iz pogovora. V pokoj je odšel pozitivno naravnan in z zavedanjem, da je za celjsko poklicno gasilstvo dal, kot sam pravi, »največ, kar je znal in zmogel«. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA)

  Občina je s podjetjem Ges podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniških del na tamkajšnjem gradu. Cilj omenjenih del je, da bo ta spomenik kulturne dediščine postal čim prej dostopen za obiskovalce. Zanje občina za grajskimi zidovi načrtuje tudi nova doživetja. Slednja želi uresničiti s pomočjo digitalizacije in sodobne tehnologije.  

33-letni Nejc Frece iz okolice Celja je lani spomladi nenadoma doživel srčni zastoj. Bil je klinično mrtev, a so ga z oživljanjem zdravstveni delavci uspeli ohraniti pri življenju. A tudi v naslednjih dveh mesecih je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Številna oživljanja so pustila posledice, ki mu jih lahko ublažijo posebne fizioterapije in intenzivna rehabilitacija v Ljubljani. Humanitarno društvo Enostavno pomagam iz Celja zadnji mesec zbira pomoč za te dodatne terapije, da bi Nejcu pomagali izboljšati kakovost življenja in da bi lahko po koncu terapij samostojno držal in objel svojo enoletno hčerko.

Laško bo med 14. in 16. julijem ponovno odeto v pisane barve Piva in cvetja. Ustvarjalci 58. festivala napovedujejo pestro dogajanje z ogromno novostmi. Ena od teh bo vstopnina. Sicer bo Pivo in cvetje letos v znamenju trajnostne mobilnosti, kulinarike in sveže varjenega laškega piva ter privlačnega koncertnega programa. Ob tem bo festival ohranil tradicionalne etnografske vsebine, od razstave cvetja, Dneva Laščanov do uličnega vrveža z laško godbo in mažoretami.

V ponedeljek se je na družbenih omrežjih usul plaz komentarjev, ko je Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec izdalo ukrep prekuhavanja pitne vode za uporabo v prehrani v naseljih Ločica ob Savinji ter Spodnje in Zgornje Grušovlje. Ker je šlo ravno za del območja, na katerem so Savinjčani lani zaradi pitja vode kot po tekočem traku zbolevali za prebavnimi težavami, je javnost še toliko bolj zastrigla z ušesi.

GRAWE zavarovalnica z veseljem poroča o dobrih finančnih rezultatih za leto 2022 in uspešno zaključeni nedavni skupščini delničarjev. Poslovno leto 2022 so zaokrožili z 819.091 evri dobička, pri čemer so z 49,1 milijona evrov skupnih prihodkov od zavarovalnih premij dosegli rast poslovnih rezultatov.

Na gregorjevo, ki ga obeležujemo 12. marca, se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, na ta dan pa je vezanih tudi mnogo zanimivih običajev. Eden od teh je spuščanje gregorčkov – plovil različnih oblik s prižgano svečko – v vodo. Gregorčki napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da ljudem ni več treba delati ob luči. Običaj spuščanja gregorčkov obujajo tudi marsikje na Celjskem. Hiške, cerkvice, gradovi, barčice in drugi predmeti so tako minuli konec tedna zaplavali po Savinji, Hudinji in še marsikje.

  Iz Občine Šmarje pri Jelšah so sporočili, da je Višje sodišče v Celju potrdilo prvostopenjsko odločitev sodišča v tožbi Golf kluba Jelšingrad proti Občini Šmarje pri Jelšah. Sodba v imenu ljudstva je v prid občini in je pravnomočna.  

Rdeči kralj, kot v keltščini pomeni ime Rory, je mladenič slovensko-irskega rodu, ki se je rodil v Torontu. Kralj resda ni, nekaj rdečega pridiha pa lahko opazimo v njegovi bradi ... Pri njegovih petih letih se je družina Hughes preselila v Slovenijo, in sicer v Šmarje pri Jelšah, kjer Rory živi tudi danes. Doma ima svoj glasbeni studio, kjer lahko ustvarja po mili volji in kjer njegova glasba nikogar ne moti. Ravno obratno, s svojimi skladbami postaja vedno bolj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru.

Vodstvo Atletske zveze Slovenije je v torek pripravilo sprejem za glavni slovenski junakinji evropskega dvoranskega prvenstva v Istanbulu, srebrni Tino Šutej iz Atletskega društva Kladivar Celje in Anito Horvat iz velenjskega kluba.

  Na Lipi v občini Štore je vrsto let delovala srednja kovinarska in metalurška šola, znana pod kratico Škimc, leta 2007 pa je program pod svoje okrilje prevzel Šolski center Celje. Prostori, kjer so nekoč mladi gulili šolske klopi, so od leta 2018 v lasti občine. Slednja jih je že odstopila več društvom. Nazadnje se je tja preselila štorska Krajevna organizacija Rdečega križa. Prostovoljci so nad novimi in večjimi prostori navdušeni, saj lahko v njih izvajajo vse svoje dejavnosti. Edina težava je nerešeno ogrevanje.  

Kot majhna deklica je v rodnem Pulju sama prikorakala v baletno šolo in se želela vpisati vanjo. V družini so upali, da jo bo minilo veselje do plesa, a se to ni zgodilo – ravno nasprotno. Gordana Stefanović – Erjavec, Goga za vse, ki jo poznajo, se je tej umetniški dejavnosti zapisala za vse življenje in s plesom »okužila« generacije mladih. Po 47 letih ustvarjanja kot plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja je tudi v domačem Celju dobila priznanje, ki si ga zasluži. Na občinski slovesnosti v počastitev 8. februarja je za življenjsko delo prejela priznanje celjske zvezde, najvišje občinsko priznanje na področje kulture. V Plesnem forumu Celje, ki sta ga ustanovila z možem Dušanom Erjavcem, je vzgojila več kot dva tisoč plesalcev in tudi starejša hči Gea je krenila po plesni poti. Številni so šolanje nadaljevali na pomembnih akademijah v tujini. S plesnimi koreografijami je Goga sodelovala na domačih in tujih odrih. Priznanja je bila seveda zelo vesela, ob čemer jo je nekoliko zaskrbelo, ali to morda pomeni, da bi morala končati delo, saj o upokojitvi ne razmišlja. Temperamentno in zgovorno rdečelasko si tudi težko predstavljamo kot upokojenko.

  Kolesarska povezava Celje–Štore–Šentjur, katere gradnja se je začela sredi lanskega maja, dobiva vedno bolj prepoznavno podobo. Izvajalci so pri Kočevarjevi in Kidričevi ulici v Celju že namestili premostitveno brv čez reko Hudinjo. Brv je dolga 47 metrov in tehta 26 ton.  

Philippe Donnet prejel nagrado za družbeno odgovornost podjetja, ki jo podeljuje Združenje za zunanjo politiko. Nagrada glavnemu izvršnemu direktorju Skupine Generali je priznanje za njegovo zavezo trajnostnemu razvoju.

Eden največjih projektov Plesnega foruma Celje v pretekli sezoni je bil plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flavtica, pri katerem je dvajset celjskih plesalk sodelovalo z orkestrom kitar in flavt iz pobratenega mesta Singen. Tam je bila maja lani premiera, nato so predstavo mladi plesalci in glasbeniki izvedli še v Celju. Danes ob 18. uri bo Lunina čarobna flavtica na ogled v Glasbeni šoli Celje, le da bo plesalke tokrat spremljalo enajst flavtistk iz celjske glasbene šole pod vodstvom Mirjane Brežnik.

  Baletna plesalka Antoneta Turk iz občine Šmarje pri Jelšah je prejemnica nagrade Lydie Wisiakove za izjemne dosežke na področju baletne umetnosti v Sloveniji v obdobju zadnjih treh let.  

Menda pripravi najboljšo ocvirkovko daleč naokoli. In kadarkoli jo srečam, je nasmejana. Zato je s kmetico Stanko Macuh iz Draže vasi pri Slovenskih Konjicah vedno prijetno poklepetati. Pravi, da ji ni žal, da je po rojstvu prvega sina pustila redno službo in se v celoti posvetila obveznostim na manjši kmetiji. »Delo je raznoliko in me izpopolnjuje, zato si želim, da bi tudi prihajajoče generacije mladih žensk v delu na kmetiji prepoznale priložnost,« poudarja dolgoletna predsednica Društva kmetic Zarja, ki se posveča tudi dopolnilni turistični dejavnosti.