V Celju se lahko v tem tednu, in sicer danes, jutri in v četrtek, proti covidu cepite brez naročanja. Cepljenje se izvaja v hali L celjske dvorane Golovec v določenih terminih – danes (torek) med 9.10 do 11. uro, jutri (sreda) med 15. in 17. uro ter v četrtek med 12. in 16. uro. Na voljo so cepiva Johnson&Johnson, Pfizer in Moderna. Če cepiva na določen dan zmanjka, se cepljenje v tem terminu zaključi, sporočajo iz Zdravstvenega doma Celje.

V Celju se pripravljajo na gradnjo že četrte podzemne zbiralnice odpadkov, ki bo v Stanetovi ulici. Trenutno tam potekajo arheološke raziskave.

Prireditveni prostor dobil ime Ne samo velenjska plaža. To poletje bo v Šaleško dolino vabila tudi Vista, kot je velenjska občina poimenovala prireditveni prostor in pokriti oder ob jezeru. S to, več kot devet milijonov evrov vredno investicijo je občini uspelo trajnostno sanirati več kot 46.000 kvadratnih metrov veliko degradirano območje. In še enkrat več so Velenjčani uspeli pozitivno izkoristiti negativne vplive rudarjenja. Park z razgledom je namreč privlačno območje, ki bo omogočalo kakovostno preživljanje prostega časa, organizacijo različnih prireditev, družabnih dogodkov, sejmov, izobraževanj, kulturnih in festivalskih srečanj.

Celjska poslanka in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je že pred tremi leti, takrat kot poslanka SMC v državnem zboru, skušala doseči sprejem zakona o sanaciji Celjske kotline. To ji ni uspelo, je pa uspela, da je v koalicijski pogodbi sedanje vlade zapisano, da bo za sanacijo Celjske kotline namenila 44 milijonov evrov do leta 2024. Iz teh sredstev je bila na primer zamenjana onesnažena zemljina v nekaterih celjskih vrtcih.

V petek je več voznikov poklicalo na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje in opozorilo na nevarno početje voznika na avtocesti. Ta je ustavil na prehitevalnem pasu in kar tam – menjaval pnevmatiko!

Komitenti Nove KBM so ostali še brez ene bančne poslovalnice. Vodstvo omenjene banke se je odločilo, da bo v duhu racionalizacije zapre poslovalnico na Polzeli, ki je bila z izjemo Žalca še edina v Spodnji Savinjski dolini.  

Novo poglavje družine Dolar Zgodba tričlanske družine Dolar s Stranic se je konec lanskega leta dotaknila mnogih. Čeprav so številne organizacije vedele, da živijo oče Slavko, mama Cvetka in njun 15-letni Jože v izjemno slabih pogojih, se je pri načrtovanju obnove skromnega doma vselej zataknilo pri denarju. Dokler niso v življenje družine posegle članice Lions kluba Konjice Vita. Ob podpori prijateljskih dobrodelnih klubov, Lions kluba Konjice in Leo kluba Konjice, ter ob podpori številnih dobrih ljudi so v nekaj mesecih zagotovile dovolj denarja za obnovo doma družine Dolar. Ta se bo zaradi pridnih rok delavcev in odprtih src dobrotnikov predvidoma na začetku jeseni že lahko vselila v nov varen dom.  

V prometni nesreči v Ločici pri Vranskem je sinoči umrl 40-letni motorist. Nesreča se je zgodila nekaj pred 21. uro, ko sta trčila motorist in tovorno vozilo. Motorist je med vožnjo v celjsko bolnišnico poškodbam podlegel, njegov mladoletni sopotnik se je v prometni nesreči lažje poškodoval.

  Upam si trditi, da je s terase Dragovega doma na Homu eden najlepših razgledov – če ne celo najlepši – na celotno Spodnjo Savinjsko dolino. Sandi Skornšek v njem od letošnje pomladi uživa vsak dan. Postal je oskrbnik te priljubljene planinske postojanke in s tem obrnil nov list v svojem življenju. Po tretji presaditvi jeter, od katere je minilo šest let, se počuti izvrstno in kot pravi, je končno čas, da se posveti nečemu, v čemer res uživa.  

V občini Zreče se lahko pohvalijo s številnimi zanimivimi pohodnimi potmi. V zadnjih letih so jih kar nekaj povezali v zanimive učne in tematske poti. Pred približno desetletjem so člani domačega planinskega društva v sodelovanju z občino in Zavodom za gozdove Slovenije uredili pot, ki je povezala tamkajšnje naravne in kulturne znamenitost. Srčkova učna pot ima 13 tematskih postaj, ki so opremljene z informativno-izobraževalnimi tablami.

V župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Graduje bil popoldan slavnostno posvečen novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Glavna posvečevalca sta bila bila apostolski nuncij v Sloveniji v Sloveniji  Jean-Marie Speich, soposvečevalca pa Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Ob posvetitvi je novi škof prejel tri znamenja škofovske službe: prstan, mitro in palico.    

Zaradi edine naprave za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji Toplarne Celje kar 300 tisoč ton odpadkov in blata ni pristalo na odlagališču, Celjani, priključeni na daljinsko ogrevanje, pa imajo cene ogrevanja med najnižjimi v Sloveniji (nižjo imajo samo še na Ravnah in v Velenju). V Toplarni Celje se namreč tokovi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, energetsko izrabijo za proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje.

    Da občino Štore to in naslednje leto čakajo velike naložbe, pravi župan Miran Jurkošek. Občinska uprava, ki se želi to poletje preseliti v nove prostore na Lipi, se v zadnjih mesecih ukvarja s tremi večjimi projekti. To so pridobivanje gradbenega dovoljenja za državno kolesarsko pot, dograditev kanalizacije v nekaterih naseljih in priprava na gradnjo športne dvorane ob osnovni šoli.    

  »Ko sem pred 40 leti ustanovila svojo cvetličarno, verjetno niti sama nisem točno vedela, v kaj se spuščam. Časi so bili vsekakor zelo drugačni.« Tako pravi Helena Novak, katere cvetličarna v Tkalski ulici v Celju je pravzaprav sinonim knežjega mesta. Mojstrica oblikovanja cvetja že vrsto let živi v občini Štore. In tudi v občini, kjer biva, s svojim občutkom za lepoto in oblikovanje povzdigne marsikatero prireditev in slovesnost.  

Na atletski diamantni ligi v Dohi je članica Atletskega društva Kladivar Celje Tina Šutej osvojila četrto mesto v skoku s palico.

Ob prazniku občine z županom Borisom Podvršnikom Zreče so poleg Lenarta najmlajše slovensko mesto. Uradno jim je vlada ta naziv podelila tik pred iztekom leta 2020. A so se Zreče, ki so v zadnjih letih zrasle v pomembno turistično središče, za mesto samooklicale že oktobra 1987, ko so se začela tudi prizadevanja za samostojno občino. Danes velja občina za eno od gospodarsko bolj prepoznavnih lokalnih skupnosti, ki so svoj preporod doživele predvsem s pospešeno industrializacijo po prvi svetovni vojni. To je spodbudilo skokovit vsestranski razvoj in botrovalo pospešenemu uvajanju ter razvijanju turizma kot nove perspektivne panoge sredi 70. let prejšnjega stoletja. In kot opozarja aktualni župan Boris Podvršnik, sta prav industrija in turizem še vedno gonilni sili občinskega razvoja.  

V življenju je Anton Šepetavc delal vse mogoče: kopal jarke, mešal beton, redil kokoši, pazil otroke, recitiral, pisal, igral v filmu … V svoji učiteljski karieri je učil kar štiri predmete, poleg francoščine in slovenščine še latinščino in umetnostno zgodovino. Bil je nogometaš, trener šolske reprezentance, mentor številnih krožkov. Bil je tudi predsednik Slavističnega društva Celje, ustanovitelj in predsednik Društva generala Maistra Celje, član družbenopolitičnega zbora prve demokratično izvoljene celjske občinske skupščine, član Programskega sveta RTV Slovenija, član Strokovnega sveta SLG Celje, član Projektnega sveta Celje – zdravo mesto, je veteran vojne za Slovenijo … Prvo zaposlitev je dobil v Rudarskem šolskem centru v Velenju, drugo v Šolskem centru Celje, tretjo in dokončno na I. gimnaziji v Celju, ki jo kot ravnatelj vodi že 14 let.

V Pokrajinskem muzeju Celje so včeraj odprli občasno razstavo z naslovom „Kaj počne tukaj samuraj?“, na kateri si je mogoče ogledati izjemno zanimive vzhodnoazijske predmete iz dragocene zbirke, ki jo jo hranijo v muzeju. Avtorica razstave je Barbara Trnovec, kustosinja v Pokrajinskem muzeju Celje.  

Pobuda »Recite živjo«  tudi na Celjskem! Z drobnim dejanjem naključne prijaznosti proti posledicam pandemije Zbrana sredstva za tople obroke za starostnike v stiski Raziskava potrjuje: najbolj smo pogrešali »Greva na kavo!« – Zaradi pandemije v evropskih mestih izgubljenih kar 13 milijard priložnosti za spoznavanje novih ljudi

Celjska bolnišnica je prvo četrtletje poslovanja letošnjega leta sklenila z 1,088 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. To povezujejo z epidemijo, ki je onemogočala izvajanje rednih programov v celotnem obsegu. Ob tem dodajajo, da so se na podlagi pogodbe z ZZZS drastično znižale tudi cene covidnih bolnikov, predvsem tistih, ki so po okužbi imeli zaplete in bili v intenzivni terapiji. Pred bolnišnico pa je pester mesec tudi zato, ker bodo junija poskušali intenzivno skrajševati čakalne dobe, ki so se »nabrale« zaradi ukrepov za zajezitev epidemije.