Karmen Gajšek, kmetija Kunej in Čebelarstvo Kozmus so letos pridobili pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park. Omenjena blagovna znamka je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev v duhu trajnostne sonaravne pridelave in predelave. Javni zavod Kozjanski park je pravico do uporabe te blagovne znamke doslej podelil 22 ponudnikom pridelkov in izdelkov.
Častni meščan Ivan Grobelnik je v soboto praznoval 100. rojstni dan. Včeraj ga je v svoji pisarni sprejel župan Bojan Šrot, ki v svoji pisarni še ni gostil 100-letnika.
Celjski kriminalisti in policisti so v sodelovanju z Generalno policijsko upravo pred dnevi zaključili obsežno kriminalistično preiskavo organizirane mednarodne kriminalne združbe, ki jo sumijo kaznivega dejanja tihotapstva. V združbi so sodelovale najmanj štiri osebe, stare od 25 do 51 let. Vse osebe so z našega območja.
Policisti imajo kljub obilici dela posluh tudi za živali, kar dokazuje spodnji posnetek.
»Rejne živali se izkorišča do zadnje kaplje krvi, dokler vse izčrpane ne obležijo in umirajo v mukah ali na krute načine ne končajo v milijonih klavnic po svetu. Njihova življenja so sploh v farmskih oziroma baterijskih rejah ena sama velika žalost, neznosno trpljenje in mučno umiranje. V svetu, kjer je na voljo toliko stvari, dobrin, je izkoriščanje živali nedopustno in nevredno človeka,« je ob 1. oktobru, svetovnem dnevu rejnih živali, zapisala Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali Velenje.
Letovanje na morju je za večino otrok še vedno najlepši način preživljanja počitnic, še zlasti je pomembno za tiste, ki se na morje odpravijo v okviru zdravstvenih in socialnih kolonij. V Celjskem domu v Baški, katerega lastnica je Mestna občina Celje, ki tudi sofinancira programe letovanj, otroci zaradi koronavirusa doživetij morskih radosti letos niso mogli občutiti in so bili prikrajšani za nepozabne spomine. Za družbo Celeia, ki uresničuje te programe kolonij, upravlja Celjski dom in si nenazadnje prizadeva osrečiti udeležence letovanj, je bila to sezona velikih izzivov in hkrati obdobje, ki ga bodo v družbi želeli čim prej pozabiti. A kljub temu da letos nisi mogli uresničevati svojega poslanstva, jim to ni vzelo poguma za to, da bi v prihodnje v lepem in skrbno vzdrževanem Celjskem domu v Baški spet lahko poskrbeli za veselje otrok in njihovih staršev. O tem smo se pogovarjali z Mijem Zorkom, direktorjem družbe Celeia, in s Tonetom Ojsterškom, pedagoškim vodjem v tem občinskem podjetju.
Policisti so minuli vikend na Celjskem prijeli več deset tujcev, ki so slovensko mejo prestopili na nedovoljen način.
Turistična zveza Slovenije je razglasila letošnje dobitnike priznanj v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna. Potem, ko so svoje v akciji povedali spletni glasovalci, je svoj del skupne ocene oddala še strokovna komisija in določila zmagovalce po kategorijah.
V Mestni občini Celje je trenutno kar nekaj gradbišč, na katerih izvajalci del obnavljajo ali gradijo novo cestno infrastrukturo. Celjska občina je investitorka gradnje severne vezne ceste, kjer so dela že skoraj končana, ter obnove ceste na pokopališče. Ministrstvo za infrastrukturo je investitor težko pričakovane gradnje navezovalne ceste od vzhodnega priključka štajerske avtoceste do Ljubečne, obnavlja tudi cesto Bukovžlak–Teharje.
V Celju so bile v preteklosti številne velike in odmevne prireditve z različnih področij, o katerih je seveda poročal tudi Novi tednik. V letih 1977 in 1978 je tako naše mesto gostilo tudi legendarni festival Slovenska popevka, ki je bil v tistih časih najpomembnejša prireditev v Sloveniji, takrat seveda še v republiki nekdanje Jugoslavije. V našem rednem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika se tako v tej številki posvečamo gostovanju priljubljene glasbene prireditve v Celju.
Mineva 140 let, odkar je na Prevorju umrl razbojnik Franc Guzaj, znan tudi kot kozjanski Robin Hood. Ko je bil po krivici zaprt, je dobesedno odkorakal na prostost in se preživljal tako, da je jemal bogatim, ki so izkoriščali siromake, in dajal revnim. Na to manj znano zgodbo o ljudskem junaku odslej spominja posebna skodelica, v kateri šentjurski gostinci gostom ponujajo Guzajevo kavo. Posebnost te pijače je med drugim, da ni v njej niti zrnca kave.
Novi strogi vladni ukrepi so nekje bolj, nekje manj posegli v delovanje osrednjih kulturnih ustanov v Celju. Ukrepe zagotovo najbolj občutijo v Gledališču Celje, kjer so do nadaljnjega morali odpovedati vse svoje predstave, tako na domačem odru kot na gostovanjih ter v Mestnem kinu Metropol, ki je začasno zaprl svoja vrata. Manj bo okrnjena dejavnost v muzejih, kjer bodo razstave še vedno na ogled ter v Osrednji knjižnici Celje, kjer si uporabniki še vedno lahko izposojajo in vračajo gradivo.
Celjski policisti so danes zjutraj, med 6. in 8. uro, opravljali nadzor prometa s poudarkom na varnosti pešcev. V nadzoru so zaznali dve kršitvi voznikov in kar 60 kršitev pešcev. Tridesetim kršiteljem so izdali plačilne naloge, izrekli so 27 opozoril in podali pet obdolžilnih predlogov.
Zaradi vedno večjih potreb po hospitalni obravnavi bolnikov s COVID-19 bodo v Splošni bolnišnici Celje v prihodnjih dneh širili zmogljivosti za obravnavo le-teh tako na navadnih bolniških posteljah kot tudi na intenzivnih bolniških posteljah. Zaradi reorganizacije bodo v ponedeljek začeli tudi zmanjševati izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. To bo potekalo postopoma in selektivno.
Direkcija za vode je v letošnjem letu sprejela usmeritev za celovito obravnavo porečij glavnih rek v Sloveniji. Kot prvi plod teh usmeritev je bila včeraj podpisana pogodba za izdelavo celovite hidrološko hidravlične študije za porečje Savinje.
»Za ljubezen sem te ustvaril, za ljubezen te ohranjam.« Tako pravi v marmorno ploščo vklesan napis nad vhodnim portalom dvorca Jelšingrad, ki je edini v orientalskem slogu prezidan dvorec na Slovenskem. V stavbi, ki po desetletjih samevanja kliče po celoviti obnovi, nezadržno propadajo stropi, ki govorijo o nekdanji zasnovi notranjosti. Zob časa najeda nekatere še ohranjene freske in štukature. Pod beležem se kje morda še skrivajo izvirne poslikave, ponekod je ohranjen prvotni parket. Dragocenosti, ki se jih ne bi branili niti v pariškem Louvru, so že davno izropane. A prav edinstveno lastnost dvorca v našem prostoru, njegov orientalski slog, bi se še dalo ohraniti pred propadom.
V celjskem starem mestnem jedru, na Prešernovi ulici, je Urad vlade za informiranje danes pripravil preventivno akcijo ozaveščanja občanov o pomenu odgovornega ravnanja pri prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Urad je dogodek pripravil v sodelovanju s študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dvajset dobrodelnih in solidarnostnih akcij Od letošnjega decembra do julija prihodnje leto bodo številni celjski prostovoljci poskrbeli za dvajset različnih dobrodelnih in solidarnostnih akcij. Kot pravijo sodelujoči prostovoljci, želijo po najboljših močeh pomagati ljudem in živalim v stiski, pri čemer želijo predvsem širiti človeško toplino, ki jo današnji svet zelo potrebuje. Posebni misiji, ki združuje, se letos še dejavneje pridružuje tudi naša medijska hiša.
Če se naučiš, da lahko najdeš zavetje v dobrih zgodbah, potem je to zagotovo eden od adutov, ki jih lahko na poti skozi življenje vedno potegneš iz žepa. Tako pravi pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan, letošnja ambasadorka Pikinega festivala, ki je zaznamoval zadnji septembrski konec tedna v Velenju. Ena najbolj prepoznavnih slovenskih avtoric za otroke zna na raznovrstne načine potrkati na njihove možgane, dušo in srce. »Sem iskalka, ki sproti išče in premišljuje, kaj se dogaja v meni, kaj ljudem v bližini in kaj v širši družbi,« pravi. Kot mladinska pisateljica nagovarja otroke, a tudi tiste, ki jim berejo – starše, stare starše, vzgojitelje, učitelje, knjižničarje in druge. Zato takrat ko ustvarja, razmišlja, da bi ob prebiranju njenih del vsi nekaj dobili.
Zatem ko smo v zadnjih letih lahko spremljali podatke o nezdravi hrani Američanov in o tem, da je debelost med mladimi onkraj luže v skrajnem porastu, se ob tem morda kdaj celo namuznili, je zdaj čas za streznitev tudi za Slovenijo. Stopnja prekomerne hranjenosti in prekomerne teže otrok in mladostnikov se je pri nas povečevala v zadnjih letih. Letos pa je stanje postalo skrajno alarmantno. Samo spomladanska epidemija je pripomogla, da se je delež debelih otrok povečal za več kot 20 odstotkov.Vsak pozna kakšen program za izgubo teže za odrasle. Strokovnjaki, takšni in drugačni, jih ponujajo kot gobe po dežju. Kje in koliko je tovrstnih strokovnih programov za otroke in mladostnike? Koliko jih poznajo starši in koliko (ter predvsem) pediatri?
