Po podatkih Eurostata je v upravah, upravnih odborih oz. nadzornih svetih v slovenskih podjetjih približno 28 odstotkov žensk. Gre za dame, ki zmorejo in si upajo. In ki težave pri krmarjenju med dvema svetovoma, poslovnim in zasebnim, razumejo kot izziv. Med njimi je tudi Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne Celje.

Med domovi za starostnike, kjer nimajo še nobene potrjene okužbe z novim koronavirusom, je tudi Dom upokojencev Trbovlje z enoto v Preboldu. Tam že ves čas uspešno izvajajo vse predpisane zaščitne ukrepe. Čeprav se z okužbo za zdaj na srečo še niso srečali, imajo pripravljeno izolacijsko sobo, kamor bi ob znakih okužbe z novim virusom lahko takoj premestili morebitne okužene stanovalce.

Čeprav seje občinskih svetov marsikje v tem času izvedejo na daljavo, so se v Žalcu odločili, da bodo učinkovitejši, če se bodo srečali »v živo«. Seveda ob primerni zaščiti in na zadostni varnostni razdalji. Svetniki so se tako na redni aprilski seji tako sestali kar v gasilskem domu, seveda primerno opremljeni.

V času epidemije koronavirusa se je marsikatera družina znašla v težki finančni situaciji. Tega se zavedajo tudi v Kmetijski zadrugi Braslovče, zato so v sodelovanju z braslovško občino in Mlekarno Celeia med Braslovčane razdelili 1.800 litrov trajnega mleka.

Ponovno odprtje Starega gradu med prvomajskimi prazniki, ko se je bilo mogoče sprehoditi po zunanjih grajskih površinah, je naletelo na lep odziv obiskovalcev. »V treh dneh je Stari grad obiskalo 348 obiskovalcev, med njimi niso bili le Celjani, temveč tudi obiskovalci iz drugih krajev Slovenije,« so povedali v Zavodu Celeia Celje (ZCC), ki upravlja z največjo celjsko turistično znamenitostjo.

Mestna občina Celje bo predvidoma sredi maja namenu predala novozgrajeno krožišče na Glaziji, v teh dneh pa končuje gradnjo montažnega krožišča na Trnoveljski cesti pred Celjskimi mesninami. Obe krožišči bosta prispevali k umiritvi prometa in večji varnosti udeležencev v prometu.

V Splošni bolnišnici Celje vzpostavljajo organizacijo dela ponovno v normalne tirnice. V Celju tako ne bodo več hospitalizirali bolnikov s COVID 19, ampak jih bodo nameščali v ljubljanski in mariborski klinični center in v bolnišnico Golnik.

  Epidemija koronovirusa vpliva tudi na uporabo sistema javne izposoje koles Kolesce. Januarja in februarja letos je v Mestni občini Celje število najemov koles enakomerno naraščalo, marca je, po razglasitvi epidemije sledil občuten padec izposoje. V podjetju Nomago, ki je upravljalec sistema, to pripisujejo zmanjšanju dnevnih migracij, kar je tudi logično, saj veliko zaposlenih dela doma ali je na čakanju.

Celjski policisti so minuli konec vikenda znova izvedli poostren nadzor prometa. Enajst voznikov je bilo pod vplivom alkohola, enega pa so pridržali do streznitve. Več kot 60 voznikov pa je vozilo prehitro.      

Tudi v knežjem mestu je bil včeraj zvečer, na dan praznika dela, kot v drugih slovenskih mestih miren kolesarski protest z naslovom »Z balkonov na kolesa«, na katerem so udeleženci izražali nezadovoljstvo zaradi nekaterih ukrepov vlade za zajezitev širjenja koronavirusa, ki zadevajo omejevanje svoboščin, nepreglednega nabavljanja zaščitne medicinske opreme. Hkrati je šlo tudi za protest proti kapitalističnemu izkoriščanju in zatiranju.

V okviru rahljanja vladnih ukrepov je med prvomajskimi prazniki znova mogoče obiskati Stari grad, največjo znamenitost Celja, prav tako tudi že uporabljati bobkart na Celjski koči, v omejenem obsegu pa tudi gostinske storitve.

Zaradi koronovirusa in vladnih ukrepov za zajezitev epidemije ter varovanje zdravja letos množičnih prvomajskih praznovanj, kresovanj in shodov ne bo. To bo še ena v nizu prekinjenih tradicij, ki jih je povzročil pojav svetovnih razsežnosti. Kot se je vse javno življenje, se bodo tudi poslanice sindikalnih voditeljev, ki so jih izrekali na prvomajskih srečanjih, preselile na splet. Številni obiskovalci, ki so se jih udeleževali tudi zaradi rekreativnih in družabnih razlogov, bodo morali počakati na prihodnje leto.

Obeleževanje letošnjega praznika dela bo zaradi epidemije koronovirusa in vladnih zaščitnih ukrepov minilo v povsem drugačnih okoliščinah, kot smo jih vajeni, torej brez kresovanj in množičnih prvomajskih shodov. Tokratni prvi maj bo sicer tudi v znamenju 130-letnice prvega proslavljanja praznika dela na naših tleh in po svetu, s katerim zaznamujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, izboljšanje socialnega položaja in delavskih razmer za delavce.

LAŠKO – Tudi v Civilni zaščiti Laško so se večji del svojega delovanja v času od aktiviranja sredi marca osredotočali na zagotavljanje zaščitne opreme, ki jo je, kot je znano, primanjkovalo v vsej državi. »Predvsem smo jo želeli zagotoviti za osebje doma starejših v Laškem, saj smo se najbolj bali, da bi tam prišlo do žarišča. Prav tako smo opremo zagotovili tudi za gasilce in občane,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik CZ Laško in podžupan Občine Laško.

  Njegova delavnica je neke vrste zatočišče. Vanjo se umakne v trenutkih ustvarjalnega navdiha in tudi takrat, ko počutje ni najboljše. Včasih mu delo z lesom pri tem pomaga, vedno tudi ne, pravi Jure Prepadnik, stilni mizar iz Nazarij. Že v otroštvu ga je začaral ta vsestransko uporaben material, ki omogoča ustvarjanje najrazličnejših uporabnih in umetniških predmetov. Sam izdeluje posodo, drobne okrasne predmete, nakit ... Kar pač prinese trenutni navdih ob dobri glasbi v ozadju.

Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje je bila kot humanitarna organizacija že pred izbruhom bolezni covid-19 pomembna pri vsakodnevnem lajšanju stisk družin z otroki in tudi v teh časih lahko njene dejavnosti pomagajo številnim. Trenutno v Vili Rožle, kjer je sedež medobčinske zveze, dela le sekretarka Bojana Špegel, ostali sodelavci delajo od doma. A izzivov jim tudi v teh dneh ne manjka. V zadnjih dveh mesecih na različne načine pomagajo vsaj 50 družinam iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki.

Pomagajmo Lini do terapij z matičnimi celicami Lina Šukelj bo na božič dopolnila pet let. Na prvi pogled je povsem običajna deklica, ki že vse od svojega mnogo prezgodnjega rojstva bije težke bitke za preživetje. Prvi zapleti so se pojavili, takoj ko je v 24. tednu nosečnosti, velika približno 31 centimetrov in težka borih 620 gramov, ugledala luč sveta. Že takrat je pokazala in dokazala, da je velika borka, ki želi živeti. Tudi zaradi njene borbenosti se starša nista predala. Ko je domača stroka že obupala, sta mama Mirjana in oče Blaž še naprej iskala načine, kako Lini omogočiti karseda kakovostno otroštvo. Predvsem pa nista nikoli opustila vere v to, da bo njuna deklica lahko zaživela samostojno. Na poti do tega bodo Lini pomagale tudi terapije z matičnimi celicami. Prvo terapijo je že prejela. Vidni so tudi že prvi pozitivni rezultati. A ena terapija ne more narediti čudeža.