V središču Celja bo danes dopoldne prireditev Pozdrav ptic miru, ki jo pripravlja OŠ Lava Celje. Vsako leto učenci omenjene šole oblikujejo osrednjo temo, ki jo v nadaljevanju raziskujejo vsak na svoj način. Letos je tema: V miru so združene: sanje, ljubezen, znanje, svoboda, pravičnost in poštenost. Prav tako učenci oblikujejo poslanico miru, ki jo širijo med ljudi na javnem dogodku, v mestnem središču. Letošnja poslanica: S sočutjem in znanjem ustvarjamo prijazno, pokončno in trajnostno naravnano družbo, ki bo gradila MIRno prihodnost za vse generacije. (SŠol,Foto: Arhiv NT/SHERPA)

  Razglednim točkam v Rogaški Slatini in okolici, kot so Stolp Kristal in stolpa na Janini in Boču, se je pridružil še 25-metrski stolp v Zgornjem Sečovem. Novo razgledišče iz macesnovega lesa je zraslo na Turizmu na podeželju Pomona, ki je s to pridobitvijo obeležil tudi deset let svojega delovanja.  

Agencija za varstvo konkurence je podjetju Studenac, najhitreje rastočemu trgovcu z živili na Hrvaškem po prihodkih v zadnjih petih letih, dala zeleno luč za nakup trgovin Kea. Dosedanji lastnik Kee Boštjan Kukovičič je pojasnil, da bo Kea tudi po prevzemu ostala samostojno podjetje v okviru omenjenega trgovca. Napovedal je še, da bo nov lastnik ohranil dosedanje število trgovin in zaposlenih.  

Ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti v Celju poteka že tradicionalna akcija Celje se pelje - Trajnostni prihodi v vrtec, šolo in službo. Z akcijo spodbujajo šolarje, starše vrtčevskih in šolskih otrok ter delavce v podjetjih in zavodih, da namesto avtomobila za pot in prevoz izberejo naravi in zdravju prijaznejše oblike - kolo, javni prevoz, skiro ali pa da se po poteh odpravijo kar peš. Zdaj lahko udeleženci obliko svoje poti zapisujejo digitalno, in sicer v aplikacijo Centralka za mobilne telefone. (SŠol, Foto: MOC)

V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so minuli konec tedna odprli kiparsko razstavo Ilije Kelavića z naslovom Najmočnejše orožje. Gre za njegovo sedmo samostojno razstavo, ki bo na ogled do 27. septembra.

Evropski teden mobilnosti, ki vsako leto med 16. in 22. septembrom spodbuja spremembe vedenja v korist aktivne mobilnosti, letos v ospredje postavlja geslo Udoben javni prostor – za vse. S ciljem približati zelene prakse občanom je v tem tednu tudi v savinjski regiji pester nabor dejavnosti, testno so za motorni promet zaprte tudi številne ulice in drugi javni prostori. V kampanji Evropskega tedna mobilnosti letos sodeluje 18 občin iz savinjske regije, ki bodo skupno pripravile približno 150 različnih dogodkov. Devet savinjskih občin je z uspešno prijavo na razpis ministrstva za okolje, podnebje in energijo za pripravo in izvedbo dejavnosti prejelo do 10 tisoč evrov.

Septembrski urniki so za velenjskega župana Petra Dermola zaradi občinskega praznika vedno zelo natrpani. Letos še toliko bolj, saj se vrstijo sestanki zaradi novice, ki je pretresla Šaleško dolino. Če država ne bo ukrepala z interventnim zakonom, naj bi Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in z njo Premogovnik Velenje prihodnje leto končala v stečaju. Od pridobivanja elektrike je neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest, veliko tudi posredno. Teš zagotavlja toplotni vir za daljinsko ogrevanje in ogrevanje vode za 40 tisoč prebivalcev Šaleške doline in električno energijo za celotno Slovenijo. Zahtevni izzivi narekujejo iztočnice za pogovor z velenjskim županom, ki med drugim poudarja, da Šaleška dolina ne sme biti niti talka niti žrtev v procesu prehoda po izstopu iz premoga.

Pred dnevi je slovenska javnost lahko spremljala, kaj se dogaja na Oddelku za onkologijo UKC Maribor. Zaradi zapletov pri nadgradnji tamkajšnjega oddelka bolnike zdravijo v nedostojnih razmerah, še več, kvari se tudi nujna oprema za zdravljenje. Mariborska zgodba, ki je vsem na očeh, ni le mariborska. Je tudi celjska, koroška, prekmurska … Zakaj? Ker se na mariborski onkologiji zdravijo tudi bolniki iz drugih slovenskih regij, torej tudi iz naše. Onkološki bolniki se morajo glede na vrsto onkološke bolezni na terapije voziti v Maribor ali Ljubljano. Lahko se zgodi, na to opozarjajo mariborski zdravniki, da se bo tamkajšnja onkologija »sesula«. To pomeni, da se bodo tudi bolniki iz naše regije morali voziti v Ljubljano, česar sistem ne bo prenesel. Vse, kar bolniki potrebujejo, je zdravljenje v dostojnih razmerah. Pogovarjali smo se z bolnico, ki izhaja iz Celja in ki je izkusila vso bedo zdravstvene birokracije, ki ne zmore urediti dostojnih razmer kljub srčnim zdravnikom, ki se trudijo za onkološke bolnike. Preverili smo, kako je z zdravljenjem onkoloških bolnikov v Celju, a tudi koliko naša država upošteva ukrepe Državnega programa za obvladovanje raka. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je minuli teden obiskal občine Polzela, Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj ter v njih odprl varuhov kotiček, s čimer želi dejavnost varuha približati širšemu krogu ljudi. Varuhov kotiček je opremljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebivalcem občine v obliki zloženk in brošur na voljo koristne informacije o delu varuha.

V Domu sv. Jožef v Celju je bila včeraj predstavitev knjige gledališke in filmske igralke Milade Kalezić. Slednja je z velikim delom svoje kariere zaznamovala knežje mesto, saj je bila zaposlena tudi v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Kalezićeva je bila prejemnica Borštnikovega prstana. V tem času po Sloveniji predstavlja svojo knjigo oziroma duhovno avtobiografijo Vsa moja resnica je v njem. V knjigi opisuje svoje duhovno prebujenje in stik z Bogom, ki ga je našla po večletnem iskanju pristne vere. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)  

V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so danes razglasili Naj gostitelja 30. kolesarske dirke Po Sloveniji. Laskavi naziv je osvojila Občina Žalec. 

Pred eno od osnovnih šol v Slovenskih Konjicah so bili v ponedeljek priča agresivnemu vedenju 49-letnega moškega, ki je skušal na silo odpeljati svojega otroka, s katerim nima sodno določenih stikov.

  Velikih splošnih sejmov, kot je Mos v Sloveniji, že dolgo ni več in tudi v Evropi večinoma prevladujejo specializirani sejmi. Tradicija je za celjsko sejemsko hišo, ki svoj največji in najpomembnejši sejem pripravlja že 56 let, očitno zelo pomembna. Vendar bo tudi na letošnjem sejmu, katerega rdečo nit bodo še naprej predstavljali zeleni prehod, digitalizacija ter spodbujanje lokalnih proizvajalcev, veliko novosti. Ne samo na razstavnih prostorih, tudi spremljajoče prireditve bodo ponudile marsikaj novega.  

Velenjski župan Peter Dermol in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič sta odpisala pismo o nameri za izgradnjo študentskega doma v Velenju. Ker je razvoj Šaleške doline osredotočen na prestrukturiranje gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, bodo v naslednjih letih potrebovali visoko izobraženo delovno silo.  

V Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje so se tudi letos pridružili aktivnostim Zveze organizacij pacientov Slovenije in v sodelovanju z njimi in društvi pacientov pripravili Dan odprtih vrat, ki bo v torek, 17. septembra. (SŠol, foto: Andraž Purg)

V občini Nazarje so praznovanje občinskega praznika začeli že v začetku septembra. Ob vrsti družabnih ter športno in kulturno obarvanih dejavnosti, ki bodo trajale še do tega črtrtka, so 12. septembra v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik. V občini so sicer dela še vedno usmerjena v popoplavno obnovo. Že kmalu bodo začeli graditi tudi vila bloka, v načrtu je tudi gradnja dnevnega centra za starejše. Največji projekt v prihodnjih letih bo predstavljala obsežna obnova vodovodnega sistema Letošč.

V Občini Nazarje so minuli četrtek v sklopu občinskega praznovanja svečano odprli prizidek k zdravstveni postaji Nazarje. »To je velika pridobitev za vse občane Zgornje Savinjske doline, ki bo omogočala boljše pogoje za izvajanje zdravstvene obravnave,« je pred odprtjem poudaril nazarski župan Matej Pečovnik.

Krajani Arclina že od leta 2018 čakajo na gradnjo novega križišča, s katerim bi uredili kaotično križanje državnih cest Celje–Vojnik in Arclin–Ljubečna. Po omenjenih cestah se po podatkih ministrstva za infrastrukturo dnevno pelje tudi več kot 20 tisoč vozil. Ker ob cestah ni pločnikov, kolesarskih stez, bankine pa so neurejene, sta cesti tudi zelo nevarni. Cesta Arclin–Ljubečna, ki je tudi šolska pot, je na najožjem delu široka le pet metrov, po njej se dnevno pelje več kot štiri tisoč vozil, od tega več kot sto tovornjakov. »Da je treba cesto varnostno urediti in zapreti za tovorni promet, smo v civilni iniciativi Tukaj smo Vojnik večkrat poudarili ter opozorili odgovorne, a zgodilo se ni nič,« pravijo v civilni iniciativi. Ob tem opozarjajo na še druge pereče težave, povezane s prometom v vojniški občini.  

Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. S svojo razgibano krajino in izjemno biotsko pestrostjo je za obiskovalce zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi park privablja s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s številnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z umirjeno naravo. V Podsredi, kjer je tudi sedež uprave parka, že vrsto let z bogato kulturno dejavnostjo obiskovalce od blizu in daleč močno navdušuje tudi grad Podsreda, ki velja za najbolj grajskega med gradovi na Slovenskem. Obiskovalci se lahko od letošnjega poletja v tamkajšnji prenovljeni kavarni ponovno odžejajo in posladkajo ter uživajo v grajskem razgledu.

Po zadnjih podatkih v Velenju primanjkuje od 500 do 600 stanovanj, tako profitnih kot neprofitnih. V velenjski občinski upravi zagotavljajo, da pripravljajo prostorske rešitve za nove stanovanjske soseske. Eno največjih nezazidanih stavbnih zemljišč v središču mesta je območje za pošto ob reki Paki, kjer je z novim občinskim podrobnim prostorskim načrtom v naslednjih letih predvidena gradnja od 160 do 200 stanovanj. Občina prav tako pripravlja dokumentacijo za gradnjo večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji. Z republiškim stanovanjskim skladom se dogovarja o možnostih gradnje neprofitnih stanovanj. Kdaj bodo na voljo, še ni jasno.