V Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje je trenutno vključenih 135 otrok, od tega je 73 učencev v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, 52 učencev je v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Mestna občina Velenje je denar za gradnjo prizidka pridobila na razpisu ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Leta 2023 je prejela skoraj 269 tisoč evrov in leto kasneje še približno 318 tisočakov. K sofinanciranju je pozvala tudi občine, iz katerih prihajajo varovanci centra. Skupaj so prispevali malo več kot 500 tisoč evrov. Podjetje Esotech je gradnjo začelo lani junija in jo končalo v letu dni. Tako v prizidku kot v starem delu centra so namestili novo opremo, ki je stala približno 200 tisoč evrov. Prizidek je velik 640 kvadratnih metrov. Zasnovan je kot paviljon, na katerega se navezujejo učilnice. Še posebej prostorna je glasbena učilnica, v kateri je urejen sistem akustičnih zaves, zato je uporabna tudi kot manjša prireditvena dvorana. Ob njej je sodobno opremljena knjižnica. Vmes so sanitarni in utilitarni prostori in kabinet. Učilnice so usmerjene v atrija, hodnik je povezan z zunanjo glavno pešpotjo in s športnim igriščem. Kot so še povedali v velenjskem CVIU, nameravajo septembra prenoviti tudi velik atrij. Tako bodo pridobili dodaten prostor za izvajanje različnih dejavnosti. (Foto: arhiv CVIU)

Bila je najnižja možna (30 : 29), potem ko je zaostanek rokometašev Celja Pivovarne Laško v svoji dvorani proti Ormožanom znašal že tri gole (19 : 22, 20 : 23, 21 : 24, 22 : 25).

Zgodovinsko društvo Celje je na Guštovi mestni plaži ob Savinjskem nabrežju predstavilo prvo številko 31. letnika revije Zgodovina za vse. »Ta številka je ena redkih, ki ni tematska, in prinaša raznolike teme,« je povedal urednik revije dr. Borut Batagelj. Kot je še dodal, je revija namenjena zgodovini »od spodaj«, torej zgodbam običajnih ljudi in njihovim življenjem.

Ob prihodu na Sladko Goro naju je s fotografom Majda nasmejano pričakala pri tamkajšnjem gasilskem domu in naju popeljala do družinske zidanice nedaleč stran. Tam je družina zaradi požara, v katerem ji je leta 2019 v celoti pogorela hiša, eno leto tudi začasno živela. Pogled iz zidanice, ki jo v prihodnosti nameravajo oddajati tudi turistom, sega na celotno naselje, ki je Majdi kot predsednici tamkajšnjega turističnega društva še posebej pri srcu. In še preden smo začeli snemati pogovor, se je na veliki mizi nad vinogradi znašlo vse od sveže pečenega brezglutenskega kruha do sladkogorskih salam in domačih paradižnikov, manjkali nista niti dve vrsti toplega domačega brezglutenskega zavitka. »Iz brezglutenske moke se danes lahko naredi marsikaj,« pove Majda, ki že vrsto let izobražuje o celiakiji ter že deseto leto predano predseduje celjski podružnici Slovenskega društva za celiakijo.

  Občina Rogaška Slatina bo za tamkajšnji mladinski center zagotovila nove prostore v spodnjem nadstropju kulturnega centra. Prostor z novim odrom za nastopajoče bo omogočil izvedbo različnih kulturnih in glasbenih dogodkov, na voljo bo tudi prostor za kulinarično ponudbo.  

Na Rifnik v občini Šentjur so se spet vrnili Kelti in obiskovalcem sobotne prireditve razkrili, kako so pred davnimi tisočletji živeli, kako so lovili, kaj so jedli, kaj so izdelovali in s čim so si zapolnili svoj prosti čas.  

Poročilo o poslovanju matične družbe in celotne skupine v letošnjih prvih šestih mesecih je objavil tudi Unior. Podatki razkrivajo, da je skupina zabeležila boljše poslovne rezultate kot »mati«, ki jo še vedno pestijo visoki dolgovi in upa, da bo s prodajo nepotrebnega premoženja nekoliko izboljšala finančno stanje. Matična družba je ob nekoliko slabših prihodkih od prodaje kot v enakem lanskem obdobju prvo letošnje polletje zaključila z izgubo, ki je znašala 1,2 milijona evrov. Celotna skupina je imela dobiček v višini 4,6 milijona evrov.

  V Občini Rogatec so se pred nekaj meseci razveselili odprtja nove enote doma starejših, ki omogoča, da lahko domačini jesen življenja preživljajo v domačem kraju. »Zaposleni v enoti doma skrbijo za 35 oskrbovancev, vse zmogljivosti so zasedene. Zakon o dolgotrajni oskrbi spodbuja še, da starejši ljudje čim dlje ostanejo na svojem. Zato ima naša občina posluh tudi za dejavnost pomoči na domu,« je povedal župan Martin Mikolič. Vodstvo občine ima v zadnjem času polne roke dela z načrtovanjem podjetniškega inkubatorja, ki naj bi zaživel v nekdanjih prostorih Mesnin Žerak.  

Letošnji Pikin festival, največji slovenski dogodek za otroke in družine pri nas, bo imel slogan Na zeleno barvam svet. Obiskovalce bo osveščal o nujni skrbi za okolje, smotrni rabi in ponovni uporabi različnih izdelkov, trajnostno naravnanih ukrepih in sobivanju z naravo. Mlajši obiskovalci se najbolj veselijo druženja s simpatično in nagajivo Piko Nogavičko, ki jo bo tudi letos upodobila Ema Kač. Pravi, da je Pika zanjo navdihujoč lik, ker ostaja zvesta sebi in nas opominja, kako pomembno je ohranjati otroško radovednost in veselje do življenja.

Čeprav so lanske avgustovske poplave vsaj za trenutek ustavile dela in prekrižale marsikateri načrt v krajih ob Savinji, v Občini Žalec vztrajno nadaljujejo s svojimi naložbami. »Zelo sem vesel, da se občina razvija in da število prebivalcev v njej narašča. Trudimo se, da lahko ljudje kakovostno preživljajo prosti čas, da imamo dovolj igral ter sprehajalnih in kolesarskih poti,« je pred današnjim občinskim praznikom povedal žalski župan Janko Kos. V naslednjih letih bo največji projekt občine gradnja kanalizacije v Zabukovici, še vedno pa odprtih ostaja več vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo. Med drugim še vedno ne vedo, kdaj bo poskrbljeno za poplavno varnost, kdaj se bo začela gradnja mostu v Grižah in ali bo velikanski kup gramoza iz tretje cone Arnovskega gozda vendarle odstranjen.

Danes so uradno odprli skoraj 11-kilometrsko državno kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem, ki vodi od celjske Špice do mosta čez Savinjo v Šeščah. Ob celjskem županu Matiji Kovaču in žalskem županu Janku Kosu je zbrane nagovorila tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.

Konec lanskega novembra je Cinkarna Celje v svojem poslovnem poročilu zapisala, da v letu 2024 načrtuje 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4 milijone evrov čistega dobička. Takšen načrt je temeljil na takratnem dogajanju na trgu, ko so zaradi uvoza cenejšega pigmenta titanovega dioksida iz Kitajske cene tega njenega osrednjega izdelka padale, cene surovin, ki jih uporablja pri proizvodnji, pa rasle. Ker so se razmere spremenile, saj je Evropska unija uvedla carine na uvoz iz Kitajske, je cinkarna spremenila svoje napovedi. Letos naj bi ustvarila več prihodkov, kot je načrtovala, in tudi čisti dobiček naj bil občutno višji.

V eni od celjskih osnovnih šol bo to šolsko leto matematiko poučevala ekonomistka, saj vodstvo ni uspelo zagotoviti učitelja matematike. Šole kadrovske luknje krpajo tudi tako, da v učilnice za kateder spuščajo študente in upokojene učitelje. Večina učiteljev je starejših od 50 let, mlade pa ta poklic vedno manj zanima. Tako se kadrovska stiska v šolah iz leta v leto le še poglablja, kar se bo zagotovo odrazilo na slabši kakovosti izobraževalnega sistema, poudarjajo predstavniki ravnateljev, staršev in učiteljev, ki vlado že dlje časa pozivajo k učinkovitemu ukrepanju. Po besedah šolskega ministra Darja Felde se zavedajo, da je področje izobraževanja potrebno sprememb in podpore, zato so na ministrstvu nekaj ukrepov že pripravili. A v njihovo učinkovitost nekateri šolniki dvomijo.

Minulo leto si bodo v Radečah zapomnili po uresničevanju pomembnih projektov. Največji v zgodovini občine je urejanje velikega plazu Žebnik, ki je več desetletij ogrožal celotno naselje Jagnjenica. V mesecu ali dveh bodo dela končana, pravi župan Tomaž Režun. Narava radeški občini in tamkajšnjim prebivalcem tudi letos ni prizanašala. Junijsko neurje je povzročilo pravo razdejanje, odkrilo je številne strehe in odneslo del vodovoda, ni pa občanom odpihnilo optimizma in dobrosrčnosti. Tako veselja ob obeleževanju občinskega praznika v teh dneh ne manjka. A tudi hvaležnosti za vsa dobra dela, ki so bila opravljena, ne.

Celje je gostilo državno prvenstvo v slalomu na divjih vodah. V absolutni konkurenci so se zmag veselili Martin Srabotnik in Ajda Novak v kajakih ter Luka Božič in Lea Novak v kanujih. Kajakaš celjskega kluba Martin Srabotnik je poskrbel za navdušenje navijaške množice. Letos se mu ni uspelo uvrstiti v reprezentanco, v zadnjem avgustovskem dnevu pa je pred polno tribuno progo preveslal brez napak in dotikov ter se je razveselil naslova državnega prvaka.

  15. septembra se obeta množično kolesarjenje po novi kolesarski povezavi med Celjem, Štorami in Šentjurjem, katere investitorka je Direkcija RS za infrastrukturo. Čeprav bo omenjena skoraj 12 kilometrov dolga pot uradno odprta šele sredi meseca, je že zdaj priljubljena med kolesarji, sprehajalci, vozniki skirojev in drugimi ljubitelji gibanja. Novo pridobitev, za katero so gradbena dela znašala 8,8 milijona evrov, evropski denar zanjo pa so zagotovile Mestna občina Celje, Občina Štore in Občina Šentjur, so župani omenjenih občin predstavili minulo sredo. Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Savinjska, ki je koordinirala umeščanje kolesarskih povezav v regiji, je dejala, da je ob koncu projekta nemogoče postalo mogoče.  

Premogovništvo je Šaleški dolini prineslo blaginjo. Ustvarilo je najmlajše slovensko mesto, a je pustilo tudi negativne posledice v okolju, potopilo vasi, pašnike, polja, gozdove. Kako celiti brazgotine, ki nastajajo nad premogovnikom na približno petini površine Šaleške doline? Kdo in kako naj vodi procese revitalizacije oziroma oživitev? Smo na pragu nove degradacije? Svoje razmišljanje o tem so na okrogli mizi Potopljena krajina, ki jo je vodila novinarka Tina Felicijan, predstavili geografinja in sodelavka inštituta za politike prostora mag. Nela Halilović, geograf Jošt Kodrič, geograf Salahudin Halilović in krajinska arhitektka Kaja Flis. Med drugim so poudarili, da se bojijo, da bo napovedana sanacija še dodano poslabšala bivanjske razmere v Šaleški dolini.

Petdeset gospodinjstev oziroma okoli 120 krajanov na območjih Marija Gradca in Lahomnega v občini Laško se bo sredi prihodnjega leta lahko priključilo na novo kanalizacijsko omrežje. Župan Marko Šantej je pred dnevi z izbranim izvajalcem, direktorico podjetja AGM Nemec Majo Gerčer, podpisal pogodbo za izvedbo del. Naložba, vredna približno 633 tisoč evrov, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz kohezijskega sklada, predstavlja pomemben korak k izboljšanju infrastrukture za odvajanje odpadnih voda v občini.

V začetku lanskega leta je mesto oskrbnice Rudijevega doma pod Donačko goro prevzela Katja Fric, ki v domu dela že 15 let. Pred skoraj dvema letoma je prevzela oskrbovanje doma od predhodnice, ki se je upokojila. Katja torej zdaj bdi nad domom, v katerem sama poskrbi tudi za večino opravkov, ki jih zahteva oskrbovanje. Od kuhe do košnje, nobeno delo ji ni tuje. Oziroma, kot pravi, jo trdo delo sprošča. Dom je v toplejšem delu leta, od začetka aprila do konca oktobra, odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, če je prvi dan v tednu praznik, pa je dom odprt tudi takrat.

Če država ne bo ukrepala, bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) pristala v stečaju, s tem pa bosta ogrožena proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne in ogrevanje za približno 35.000 ljudi v Šaleški dolini. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je povedal, da že pripravljajo interventni zakon, s katerim bi zagotovili njegovo nadaljnje, a omejeno obratovanje.