Spominski park Grasselli so včeraj namenu predali v središču Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Urejanja območja, kjer so bile nekoč propadajoče stavbe, se je lotila Eva-Maria Hauck-Grasselli, žena pokojnega znanstvenika in inovatorja Robert Karla Grassellija. Kljub temu, da je morala njegova družina svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne, je imela rada našo državo, zato se je ženi pokojnika zdelo prav, da s parkom ohranja spomin na moža in naredi nekaj dobrega za skupnost.  

Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Slovenijo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slabši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih dokazov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofinanciranje, država pa kot vedno pri sofinanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Letos mineva sto let od rojstva pesnika, urednika in prevajalca Ivana Minattija, ki je prvih pet let preživel v stari meščanski hiši v središču Slovenskih Konjic. Ker so Konjičani ponosni na priznanega literarnega ustvarjalca, mu je konjiška občina že pred leti podelila naziv častnega občana. Obletnica njegovega rojstva bo rdeča nit letošnjega občinskega praznika, ki ga prebivalci pod Konjiško goro obeležujejo 30. junija. Kaj je v največji meri zaznamovalo življenje v konjiški lokalni skupnosti v zadnjem letu, smo se pogovarjali z županom Darkom Ratajcem, ki občino vodi drugi mandat. Zelo kritičen je do menjave direktorja komunalnega podjetja Slovenske Konjice mag. Aleša Brgleza, pri čemer poudarja, da ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike.

Kresna noč je poletni ljudski praznik, ki izvira iz poganskih časov in so ga predniki obeleževali tudi s kurjenjem kresov. Tako so častili sonce in izrekli dobrodošlico poletju. Ponekod po Sloveniji, tudi v Velenju, ta praznik častijo še danes. Člani Kluba vodnih športov Velenje so tudi letos na prvi poletni večer poskrbeli, da so na gladini Velenjskega jezera gorele lučke. Dogodek je bil podobno kot minula leta dobrodelno obarvan.

Osrednja proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti je bila minuli petek zvečer v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Svečan dogodek je pol ure pred proslavo napovedala Godba Liboje, v kulturnem programu je ob instrumentalni spremljavi Jake Puciharja in Pavla Čebaška nastopila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada za delovanje na glasbenem področju Nuška Drašček. Slavnostna govornica je bila prejemnica dveh olimpijskih medalj in častna občanka Urška Žolnir Jugovar, ki se je v govoru med drugim zahvalila za veliko podporo skupnosti, ki je je bila kot športnica vselej deležna.

Prejšnji konec tedna je bilo zaradi muzejske noči v muzejih še posebej živahno. Tej vseslovenski akciji se že tradicionalno priključuje tudi Muzej Vrbovec, ki na ta večer na stežaj odpre svoja vrata in postane središče dogajanja v Nazarjah. »Tudi drugače je junij v našem muzeju najživahnejši mesec. Sezona izletov in šolskih ekskurzij v Zgornjo Savinjsko dolino ter s tem tudi v naš muzej se sicer začne že v začetku aprila, a vrhunec doseže junija. Zgodba se ponovi še v jesenskih mesecih, junijskega obiska pa takrat vseeno ne presežemo,« je povedala direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar.

Policisti Postaje prometne policije  Celje so v petek dopoldne, pri nadzoru cestnega prometa v Celju,  kjer je hitrost vožnje s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, obravnavali voznika motornega kolesa, sicer voznika začetnika, ki je vozil s hitrostjo 115 km/h.

Celjsko sodišče je potrdilo prisilno poravnavo v šentjurski Meji, ki se je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela decembra 2020, končal pa jo bo njen naslednik Slovenski državni holding (SDH). Sodišče je objavilo tudi izid glasovanja o sprejemu prisilne poravnave in poročilo o vpisu in vplačilu novih delnic. Ptujsko podjetje Altius, ki je leta 2020 z nakupom delnic Meje postalo njen skoraj 100-odstotni lastnik, vendar svojih lastniških in upravljavskih pravic ni moglo nikoli uveljaviti, bo očitno ostalo praznih rok. Sklep o potrditvi prisilne poravnave še ni pravnomočen. Se bo Altius nanj pritožil?

V teh dneh je v občini Prebold praznično, saj konec junija že tradicionalno obeležujejo občinski praznik. Slednjega bo v tej spodnjesavinjski občini pod Žvajgo že drugo leto zapored zaznamoval Šempavel fest. Pod njegovim okriljem se bodo v štirih dneh zvrstili različni dogodki. Danes, v nedeljo, je na vrsti še Beer-Becue fest, ki je namenjen promociji savinjskih pivovarjev in novega županovega piva, narejenega iz dodatkov preboldskega hmelja.

Zdi se, da je stanovanjska gradnja v savinjskih občinah v razmahu bolj kot kadarkoli prej. Je to res ali se nam to le zdi, smo se pogovarjali z nepremičninskim agentom Alešem Goršakom. »Trenutno je res kar nekaj odprtih gradbišč, kjer gradijo večstanovanjske stavbe in naselja enodružinskih hiš ter dvojčkov. Veliko je tudi posameznih manjših projektov, kjer gre za gradnjo dveh samostojnih hiš ali dvojčkov. So pa to vse projekti, ki so jih načrtovali že pred nekaj leti in so zdaj v fazi realizacije,« pravi.

Le nekaj skromnih minut vožnje iz vasi Vitanje nasmejan in zgovoren Pavel Skaza v svoji goslarski delavnici že 24 let popravlja in izdeluje godala. Ob vstopu v njegov goslarski kotiček so na stenah majhnega ateljeja pred delavnico na ogled številne violine različnih barv in oblik. Najdemo vse – od starejših do preprostih in zapletenih. Vidimo tudi viole in celo kakšen violončelo, ki še čaka na popravilo. Atelje je pravi mali muzej godal in prodajalna hkrati, ki vodi do delavnice, kjer mojster Skaza preživi največ časa. Tam ga lahko občudujemo med delom in vidimo godala v različnih fazah izdelave in popravila. Zelo rad govori o izdelavi godal in svoje bogato znanje z žarom v očeh deli z vsemi, ki si to želijo – čeprav ironično, sam na godala ne igra.

S slovesnostjo na Glavnem trgu, ki je minila v znamenju slovenske zborovske pesmi, samospevov in sodobne glasbe, so v petek zvečer v Celju proslavili prihajajoči dan državnosti. Slavnostni govornik je bil rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič. V svojem govoru se je ozrl na zgodovinski kontekst prelomne odločitve za osamosvojitev Slovenije in nastanek samostojne ter neodvisne države, ozrl pa se je tudi v prihodnost.

  3. festival športnega in igranega filma se je minulo sredo začel v tem zdraviliškem mestu. Do sobote, 22. junija, se bodo zvrstile projekcije 40 filmov, ki jih je v tekmovalni program uvrstila strokovna komisija. Obetajo se tudi zanimivi spremljevalni dogodki.  

Ker je vlada sprejela sklep o prekinitvi uporabe premoga za proizvodnjo električne energije do leta 2033, v Šaleški dolini iščejo nove vire za proizvodnjo elektrike. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) vidijo eno od priložnosti v postavitvi plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru. To bi bila prva tovrstna elektrarna v Sloveniji. V Šaleškem Eko gibanju nasprotujejo načinu, ki ga je država na hitro in brez posveta s prebivalci Šaleške doline umestila v njihovo okolje, s tem onemogočila izbiro lastne trajnostne prihodnosti za katero so se v lokalni skupnosti že odločili. Prepričani so, da je prvotni namen pridobivanja električne energije za proizvodnjo vodika in ne za oskrbo gospodinjstev z elektriko.

  Občina Šmarje pri Jelšah bo danes s slavnostno sejo občinskega sveta in s prireditvijo Šmarska noč obeležila letošnji občinski praznik.  

Mestni svet Mestne občine Celje je na zadnji redni seji pred poletnimi počitnicami potrdil drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Svetniki so potrdili tudi imenovanje novega direktorja Celjskega mladinskega centra in strategijo razvoja Celjskega doma v Baški. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: MOC)

Maja je bila v Celju športna prireditev Urbani gladiator, ki že vrsto let k sodelovanju privablja številne, ki so željni tovrstnih športnih izzivov. Pred dnevi smo dobili opozorilo krajanov iz okolice Herkulovega svetišča na Miklavškem hribu. Trasa prireditve je namreč šla tudi mimo omenjenega svetišča, kar sploh ni težava, pravijo krajani. So pa jezni, ker je travnik v neposredni bližini po prireditvi ostal razrit. Težava je posebej ob močnejšem nalivu, ko se tam nabere voda in se nato razliva. A po našem poizvedovanju naj bi te dni območje že uredili. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: ANDRAŽ PURG)

Dan državnosti, 25. junij, je tudi vitanjski občinski praznik, zato se v prihodnjih dneh v eni najmanjših lokalnih skupnosti, ki jo vodi eden najmlajših slovenskih županov, obeta pester praznični utrip. Po besedah 33-letnega župana Andraža Pogorevca ima občina razloge za zadovoljstvo, saj je občina sredi pestrega naložbenega cikla. Predvidoma naslednje leto bo vrata odprl težko pričakovani vrtec, obetajo se nova blokovska stanovanja, finančno zajetna bo gradnja vodovoda, občina se prav tako pripravlja na urejanje športnega parka. Ker se Vitanjčani z grenkim priokusom spominjajo nedavnega množičnega pretepa na prireditvi Majsko Vitanje, je bila organizacija tradicionalne avgustovske Holcerije nekaj časa vprašljiva. A priljubljena prireditev po zagotovilih župana bo.

Idilično Kozjansko s skromnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, in z navidezno trdnimi kamnitimi zgradbami je 20. junija pred 50 leti stresel potres. Poškodovanih je bilo več tisoč stavb. Številni prebivalci so si začasno bivališče uredili pod šotori, kozolci, v počitniških prikolicah, na skednjih … Poškodovani so bili šole, cerkve, gradovi … Domačini so s pomočjo solidarnostnih dni, posojil ter ob pomoči številnih sosednjih občin in delovnih organizacij zavihali rokave. Večletno obnovo sta zaznamovala težek dostop do odročnejših krajev, kamor so vodili le kolovozi, in primanjkovanje gradbenega materiala. Po tem obdobju so ljudje dobili boljše bivanjske pogoje, nove šole, nov dom upokojencev, boljše prometne povezave in še kaj. Zato še danes velja, da se je z »dobrotresom« Kozjansko rešilo slovesa manj razvite slovenske pokrajine.