Če se bodo uresničili načrti, ki jih snujeta družba Celjski sejem in Mestna občina Celje, bo v nekaj naslednjih letih celjsko sejmišče po dolgem času spet nekoliko spremenilo svojo podobo – z novo večnamensko halo in s hotelom. Bolj kot dvorano sejem in mesto potrebujeta nov hotel, o čemer je bilo v preteklosti ob različnih priložnostih povedanega že veliko, a se doslej nič ni premaknilo z mrtve točke. Zdaj je, kot kaže, drugače.

Ste tudi vi v tisti skupini turistov, ki ne marajo živahnih mestnih središč in ne želijo dopustovati v velikih hotelih? Ker ste raje v naravi in miru ter imate ob tem zagotovljenega tudi nekaj razkošja? No, gostje s takšnimi željami se odločijo za glamping. In so seveda za takšno dopustovanje pripravljeni seči nekoliko globlje v žep. Razkošno kampiranje je zadnja leta tudi med Slovenci vedno bolj priljubljeno, zato je glamping hitro rastoča veja turizma tudi pri nas. Vendar imamo po besedah Maje Dimnik, mednarodno priznane strokovnjakinje na področju doživljajskega turizma, pri nas veliko samooklicanih glampingov, saj jih po njenem mnenju le peščica izpolnjuje kriterije vrhunskega glampinga. Kakovosti njihove ponudbe ne preverja nihče.

 Občina Podčetrtek je zadnji avgustovski petek namenu predala nove pridobitve, ki dajejo novo življenje tamkajšnjemu gradu. Slednji ima obnovljeno statiko, fasado in streho, v njegovem vzhodnem delu pa je po novem na voljo doživetje grajskega razgleda, ki prinaša sodobno virtualno izkušnjo. Urejena je tudi grajska pot, ki ob sprehodu na grad omogoča spoznavanje zanimivih vsebin. Med grajskimi zidovi je odslej na voljo še gostinska ponudba.  

Slovenija bo imela prvič v zgodovini dva nogometna kluba v glavnem delu tekmovanja katerega od evropskih tekmovanj (Celje, Olimpija). Na današnjem žrebu v Nyonu sta dobila tekmece v glavnem delu konferenčne lige.

Kleni Žalčan z odločno celjsko dušo Niko Markovič je zaradi rokometa prepotoval velik del sveta. Pri 76 letih se počuti mladostnega. Njegove misli so jasne, govori odločno. Včasih simpatično zakolne, tako da „njegovi stavki dobijo popoln smisel“. V začetku leta je izdal knjigo z naslovom Niko Markovič, od neugnanega mladeniča do športnika, vrhunskega rokometnega trenerja, selektorja in misleca, zato se je bilo z njim lažje pogovarjati o marsičem, kajti v avtobiografiji je vse podrobno opisal in orisal. V njej lahko vsakdo najde nekaj zase, saj so vpleteni številni športniki, klubi in društva, zajet je del rokometne zgodovine, v zadnji četrtini pa je obsežen strokovni del v pomoč mladim trenerjem.

Že od lani po vsej državi poteka projekt Digitrajni učitelj, ki strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju omogoča uspešnejše in učinkovitejše krmarjenje v hitro razvijajočem se okolju. Gre za največji projekt na področju izobraževanja zaposlenih v šolah, ki je vreden približno 17 milijonov evrov. Za zdaj je željo za sodelovanje izkazalo 14 tisoč vzgojiteljev in učiteljev iz približno 400 izobraževalnih ustanov. Cilj je do leta 2026 digitalno, trajnostno in finančno usposobiti 20 tisoč slovenskih pedagogov.

»Če ohranjaš neusahljivo radovednost, se z veseljem učiš vse življenje. Nova spoznanja, veščine in izkušnje človeka bogatijo, mu popestrijo in olajšajo življenje,« je prepričan Ivo Brodej, zgovoren in vitalen Šentjurčan, ki bo v začetku oktobra dopolnil 70 let. V teh dneh je zaposlen s pripravami na samostojno slikarsko razstavo, ki jo bodo konec avgusta odprli v šentjurski Galeriji Zgornji trg. »Ni lahko med številnimi slikami izbrati tistih, ki jih bom razstavil, saj v vsaki prepoznam del sebe,« prizna. Na domači rojstnodnevni zabavi v začetku oktobra bo zagotovo raztegnil meh harmonike, ki mu jo je pred desetimi leti podarila žena, hči in sin pa sta mu plačala ure učenja harmonike. In tako se je pri šestdesetih spet naučil nekaj novega. Odlično igra, pravijo njegovi prijatelji. In le kaj se bo Ivo učil pri sedemdesetih?

  Občina Podčetrtek bo po desetletjih propadanja danes ob 16. uri namenu predala obnovljene prostore gradu Podčetrtek. Od 1. septembra bosta grajska kavarna in razgledna terasa odprti za vse obiskovalce, od česar občina pričakuje novo poglavje kulturnega in turističnega razvoja regije.  

Na povratni tekmi play-offa za vstop v konferenčno ligo je Celje premagalo armenski Pjunik s 4 : 1.

Nogometaši Celja so na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo v Erevanu izgubili s Pjunikom z 1:0. Povratna tekma z Armenci bo danes. Trener Albert Riera je imel zaradi „kadrovske čistke“ in velikih težav s poškodbami na izjemno pomembnem gostovanju na voljo vsega skupaj šestnajst nogometašev. Zato se v nogometni Evropi sprašujejo, če so v Celju še pri zdravi pameti.

Celjska tenisačica Ana Deržič, rojena Oparenović, je večino svoje aktivne teniške kariere preživela v Združenih državah Amerike, kjer je igrala tenis za univerzi, na katerih je študirala. Vmes je poleti, ko se je vrnila v domovino, dvakrat osvojila tudi naslov poletne državne prvakinje, v letih 2016 in 2018, tako posamezno kot v dvojicah s Saro Palčič. Po končani karieri, tik pred izbruhom pandemije koronavirusa, se je kot trenerka zaposlila v krškem teniškem klubu, kjer je delala do nedavnega.

Na pariškem trgu Concorde je bilo slavnostno odprtje paraolimpijskih iger. Tako kot olimpijske igre jih je uradno odprl francoski predsednik Emmanuel Macron.

Na območju Laškega je več občanov pred dnevi po naključju ugotovilo, da imajo na svojih naslovih prijavljene osebe, ki jih ne poznajo in tudi svojega soglasja za prijavo bivališča pri njih niso podpisali. Na celjski policiji primere preiskujejo, doslej so prejeli 18 prijav občanov.

Letošnja Veronikina nagrada, ki jo podeljujeta Hiša kulture Celje in Mestna občina Celje, je šla v roke Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum. Malo Veroniko za najboljšo dijaško pesem je dobil Timotej Kristijan Kovač za pesem Ko sem potrkal, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnenje slovenskega jezika pa je pripadel Borisu A. Novaku. S tem se je zaključil Veronikin teden poezije, sicer eden najpomembnejših kulturnih projektov v knežjem mestu.  

V Ljubnem ob Savinji je ljubek kamp Na otoku v neposredni bližini Savinje, ki z manjšim jezom tvori tolmun, nadvse primeren za ohladitev v reki. Sabina in Sebastijan Ambrož sta namestitve v dveh lesenih »flosarskih« hiškah, dveh večjih lesenih hišah Smreka in Bor ter v šotorih, ki jih lahko obiskovalci najamejo ali pripeljejo svoje, ponudila v letu 2021, a sta kamp zaradi koronskih omejitev morala kmalu zapreti. Tudi naslednje leto ni bilo nič boljše, lani, ko sta si obetala, da bosta izpeljala celo sezono, so prišle poplave. »Letos sva ga v celoti obnovila in upava, da bo kamp lahko odprt vso sezono, ki traja od sredine aprila do 15. septembra,« pravita.  

Športniki v času svojih športnih karier večino svojega časa namenijo temu, kako postati čim boljši v svojih disciplinah. Pri vsakem pride tudi čas, ko je treba športno opremo, vsaj kolikor zadeva profesionalni šport, postaviti v kot in ugotoviti, kaj početi. Če o tem niso razmišljali že prej, seveda. Veliko športnikov ostane v »svojem« športu, in sicer kot strokovni delavci, drugi se podajo v popolnoma druge vode.

Marjan Mačkošek ni več podžupan Občine Laško. Po sklepu župana Marka Šanteja tako v Laškem od danes ostajajo le z enim podžupanom, to je Enejem Kirnom. V laški občinski upravi razlogov za prenehanje podžupanske funkcije Marjanu Mačkošku ne želijo komentirati, dejali so le, da gre pri tem za osebno odločitev župana.

Gornja Radgona se po zaslugi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra konec avgusta vsako leto za nekaj dni spremeni v kmetijsko središče Slovenije. 1.700 razstavljavcev iz 35 držav bo sejemski utrip tokrat ustvarjalo še vse do četrtka, 29. avgusta. Na enem mestu lahko tam najdete vse o najnovejših smernicah na področju opreme in sredstev za kmetijstvo, gozdarstvo, vinarstvo in živilstvo. Na sejmu sodelujejo tudi številni razstavljalci s Celjskega.  

»Vozniki v delu, kjer je omejitev hitrosti 40 km/h, vozijo tudi 70 km/h ali 100 km/h … Kljub prometnim znakom je še vedno ogromno tistih, ki ne prilagodijo hitrosti, glede na to, da vozijo skozi naselje … Sem za to, da pristojni uredijo hitrostne ovire in več preglednih ogledal ...« To je samo nekaj predlogov ali opozoril krajanov Lisc v Celju, ki se nanašajo na del Partizanske ceste skozi njihovo naselje. Opozorila in jeza krajanov niso od včeraj, trajajo že vrsto let, saj ves čas opozarjajo, da se mora občina na njihove pobude hitreje odzvati. Ko se bo zgodila tragična nesreča, bo namreč prepozno, pravijo.  

Vojniški župnik Anton Perger je pred kratkim praznoval osemdeseti jubilej in z njim 55 let duhovnega dela. Od tega jih je 51 preživel v Vojniku. Perger je iz Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici oziroma, kot je povedal, iz župnije, ki je znana tudi kot prleške Atene. »Od tam izhajajo veliki možje, tako državniki kot duhovniki, med drugim so iz Svetega Jurija Edvard Kocbek, Anton Korošec in škof Vekoslav Grmič. Tako da sem odraščal v lepem okolju.«