Vojniški župnik Anton Perger je pred kratkim praznoval osemdeseti jubilej in z njim 55 let duhovnega dela. Od tega jih je 51 preživel v Vojniku. Perger je iz Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici oziroma, kot je povedal, iz župnije, ki je znana tudi kot prleške Atene. »Od tam izhajajo veliki možje, tako državniki kot duhovniki, med drugim so iz Svetega Jurija Edvard Kocbek, Anton Korošec in škof Vekoslav Grmič. Tako da sem odraščal v lepem okolju.« 

Leja Preložnik Šegel je v študijskih letih že videla svojo prihodnost v čevljih pooblaščene revizorke. Predstavljala si je celo, v katerem podjetju bo delala in kako bo napredovala njena poslovna pot. Med epidemijo koronavirusa, ko je več časa preživela doma, je postala bolj pozorna, kaj vse rase le nekaj korakov od domačih vrat, v zavetju okoliških travnikov in gozdov. Ko je iz zdravilnih in koristnih rastlin pripravila prve izdelke in so šli v slast tudi drugim, je ekonomistka stopila na pot zeliščarice. Skupaj s partnerjem Gašperjem Vodovnikom je sedaj gonilna sila Kmetije Pehtica v Marija Dobju v občini Šentjur.

Kako bi novo kolesarsko povezavo med Celjem, Štorami in Šentjurjem videle tri zgodovinske osebnosti – Josip Pelikan, Alma M. Karlin in Gustav Ipavec? To prikazuje predstavitveni video, ki so ga pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko posneli pred uradnim septembrskim odprtjem te nove kolesarske pridobitve.    

V Sloveniji naj bi bilo v zadnjih letih približno 68 tisoč kmetijskih gospodarstev. Glede na velikost Slovenije in število prebivalcev to kaže, da kmetijstvo danes na žalost ni več panoga, za katero bi se mladi z veseljem odločali ali kmetijo prevzeli. In to ne glede na to, da so se s kmetovanjem ukvarjale številne njihove predhodne generacije. Mi smo obiskali družino Klinar. Njena domačija leži na Svetini na približno 670 metrih nadmorske višine. V idilični vasi nad Štorami je še kar nekaj kmetij, tudi turističnih, a Klinarjevi se za kmečki turizem niso odločili. Vse pridelajo na naraven način, nekaj težkega dela opravijo tudi ročno, ne s stroji. »Raje manj, a naravno in kakovostno,« pravijo. Ostali so zvesti kmetijstvu.  

Lani so prvi reli spremljali lepo vreme in številni gledalci. Organizatorji so za svoj prvenec prejeli izjemno dobre ocene. Tekmovalce je navdušila tehnično zelo zahtevna in hitra trasa relija, s katero sta najhitreje opravila takratna državna prvaka Rok Turk in Blanka Kacin. AMD Vili je reli pripravilo v sodelovanju s partnerji.

Včeraj, nekaj po 19. uri se je na avtocesti med izvozoma Slovenske Konjice in Dramlje zgodila prometna nesreča, zaradi katere je bila avtocesta dlje časa zaprta. Prometno nesrečo je po navedbah Policijske uprave Celje povzročil voznik osebnega vozila, ruski državljan, ki hitrosti vožnje ni prilagodil poteku ceste in tehničnim lastnostim vozila. Priklopni del vozila je zato z desnega voznega pasu najprej zaneslo desno, kjer je oplazil betonsko zaščitno ograjo, nato pa še skrajno levo, kjer je prav tako oplazil betonsko zaščitno ograjo, nakar se je vozilo s priklopnikom prevrnilo. V prikolici je voznik v kletkah prevažal enajst psov.

Agronom Igor Škerbot je kot svetovalec oziroma specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva in ekološkega kmetovanja že vrsto let zaposlen v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. Svojega znanja ne deli le kmetom in pridelovalcem na terenu, ampak ga k sodelovanju v svetovalne oddaje vabijo tudi lokalni mediji, predava in piše strokovne članke, lani je izdal knjigo Vrtnarimo načrtno. Ker ga bolj kot poljedelstvo zanima zelenjadarstvo, si med drugim prizadeva za uvajanje gojenja zelenjave na območjih, kjer se ljudje preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo. Ko ima čas, se posveča domačemu vrtu, ki ga dojema kot svojevrstno učilnico na prostem. In zakaj je kritičen do razvajenih potrošnikov?

To je med drugim zapisal zdaj že nekdanji kapetan Celja Denis Popović, potem ko so ga odslovili iz njegovega matičnega kluba, s katerim je uspel osvojiti tako želeno prvenstveno lovoriko. „Pope“ je tudi dodal: „Biti vaš kapetan in skupaj z vami osvojiti naslov prvaka je bila čast, ki je ne bom nikoli pozabil. Zahvaljujem se vsakemu soigralcu, ki je z mano delil tako slačilnico kot igrišče, fizioterapevtom, ekonomom in vsem trenerjem, ki so bili z nami na poti do uspeha. Čeprav sem si želel svojo kariero zaključiti v domačem mestu, so določeni ljudje imeli drugačne načrte ...“

Na celjskem Starem gradu so v prvih sedmih mesecih letos našteli 46 tisoč obiskovalcev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so 15. avgusta našteli nekaj več kot 600 obiskovalcev oziroma za skoraj 40 odstotkov več kot na ta praznični dan lani, so sporočili iz Zavoda Celeia Celje.

Seneno meso in mleko predstavljata alternativo konvencionalni prireji mleka in mesa. Pri seneni reji je namreč prehrana živali prilagojena letnim časom. Gre za krmljenje brez silaže, zgolj s travo, senom in z žitom, ki ima tako za kmetovalce, živali kot potrošnike številne prednosti. V Zavodu seneno meso in mleko se že več let trudijo razširiti glas o pomenu senene prireje, ki so jo sicer naši rodovi poznali že pred leti. S povezovanjem senenih kmetovalcev in predelovalcev želijo med drugim pomagati tudi pri njihovem preboju na trg in pri skrbi za promocijo.

Alpinisti Plezalnega kluba Rifnik Šentjur Tilen Cmok, Boštjan Dečman, Tomaž Žerovnik, Uroš Cigljar, Nejc Škrablin in vodja odprave Matic Jošt so v indijskem delu Himalaje osvojili 6.431metrov visoko goro, na katero se pred njimi ni povzpel še nihče. Gora, ki je bila pred njihovo osvojitvijo znana pod imenom T16, je po podvigu šentjurskih alpinistov dobila novo ime. Z domačini so jo poimenovali Skarma Mindruk Ri ali Gora šestih zvezd.  

Baročni dvorec Novo Celje pri Žalcu je te dni ponovno svojevrsten slikarski atelje. Pri organizaciji Likovne kolonije Zeleno zlato so se v Žalcu tudi letos povezali zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT), likovna sekcija KUD in območna izpostava javnega sklada. Kolonija, ki se je udeležuje približno petdeset ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz različnih koncev Slovenije, se bo v petek končala z razstavo del. V pritličju dvorca Novo Celje bo na ogled do 8. septembra.

Obsežna dela v Razlagovi ulici v Celju, kjer med drugim prenavljajo tlake in komunalno infrastrukturo, gredo po načrtih. Jutri, v sredo, 21. avgusta, se bo spremenila prometna ureditev, in sicer bo popolna zapora na križišču Razlagove ulice 13 do 12a, od Pleteršnikove ulice do Slomškovega trga 2 in do Razlagove ulice 1.

Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogrešljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih.

Dan po prvi obletnici katastrofalne poplave, ki je zelo prizadela celjsko ledeno dvorano v mestnem parku, so se zbrali igralci Hokejskega kluba RTS Pellet Celje. Obiskali smo jih na prvem treningu.

Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja stopala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah.

Konjičani ime Tjaša hitro povežemo s priimkom Kangler. Mnogi jo poznamo, saj je s svojim »sončnim« značajem, komunikativnostjo in številnimi talenti že v odraščajočih letih opozorila nase. T ako je vse do danes pustila močan pečat v domačem kraju, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rada. »Konjice mi tečejo po žilah,« poudarja vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra, saj si zadnjih petnajst let v sodelovanju z mnogimi v krajih Dravinjske doline prizadeva vzpostaviti destinacijo zadovoljnih in odgovornih ljudi, ki bodo svojo ponudbo oblikovali z mislijo na naravo in sočloveka ter bodo za pošteno delo dobili tudi pošteno plačilo, pravi. Na nastopu konjiških godbenikov boste simpatično kratkolasko opazili v zadnji vrsti, saj igra tubo.

Je po načrtovanem uničenju Pohorja z vetrnicami zdaj na vrsti Boč? Tako se sprašujejo prebivalci občin okoli omenjenega hriba, ki so na predvideno umeščanje vetrnih elektrarn postali bolj pozorni, ko je bila predstavitev projekta Vetrne elektrarne Plešivec uvrščena na sejo občinskega sveta Občine Makole. Vlagatelj, podjetje Stiria Invest, načrtuje postavitev več agregatov na območju občin Makole in Rogaška Slatina. O tem je burna razprava tudi na družbenih omrežjih in v nekaterih javnih skupinah. Zavod RS za varstvo narave opozarja, da bi gradnja polja vetrnih elektrarn poškodovala in uničila dele naravovarstveno pomembnega območja Boča s Plešivcem.  

Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za obnovo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo približno 16,2 milijon evrov.  

Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo.