Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečajne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafične zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafičnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka morala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med letoma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je želel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje.    

Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna.

Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne nazadnje tudi verski turizem. V duhu praznika Marijinega vnebovzetja smo se v tokratni temi posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča sodijo Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih.

Od petka naprej vratar Nogometnega kluba Celje Lovro Štubljar ni več najstnik. Za dvajseti rojstni dan si je darilo pripravil sam, kajti dan prej je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno in s soigralci premagal irski Shamrock Rovers na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo.

Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljubezni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesne Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem.

Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o potrditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk.

»Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila prežeta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in povezanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slovenske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na približno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veliko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Predlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu.

Sophia Jite Gbemuotor bo zapustila Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje. Odprla se ji je izjemna priložnost za igranje in šolanje na univerzi v Združenih državah Amerike.

Biti oskrbnik oziroma najemnik planinske koče je po izkušnjah planinskih društev sodeč, ki težko najdejo primerno osebje, vse prej kot sanjski poklic. A za Sebastijana Salmiča in Tjašo Vodeb je predstavljal ravno to. Dolgo sta si namreč želela, da bi nekoč lahko prevzela skrbništvo ene od koč. Pred dobrim letom sta svoje sanje začela uresničevati na Kopitniku. Pred kratkim sta najemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice podaljšala še za pet let.

»Filcanje« oziroma polstenje je eden najstarejših načinov obdelave volne in prvi, s katerim smo se ljudje naučili delati lastne tkanine. Znanje o »filcanju« se je v naših krajih po drugi svetovni vojni izgubilo, saj volna ni bila več priljubljena med ljudmi, ki so imeli raje druge materiale. Tako pravi Špela Orešnik, Solčavanka, ki v središču vasi izdeluje izdelke iz »filca«, znanje, ki ga je pred skoraj dvajsetimi leti njena sovaščanka prinesla iz Avstrije, pa z veseljem deli z drugimi. Danes ima sredi Solčave atelje Franc in Liza filc.

Da se na Resevni počutita, kot da sta na počitnicah, čeprav imata polne roke dela, sta nam ob našem obisku dejala nova najemnika tamkajšnje planinskega doma Patricija Piršič in Sašo Černic. Kljub zgodnji jutranji uri je v gostinskem delu dišalo po kavi in sveže pečenem jabolčnem zavitku. V s soncem obsijani kuhinji je bil pripravljen golaž za lačne planince in kolesarje. Slednjim dobrodošlico po novem že na stopnišču in v okolici doma izrečejo cvetlice. Nova moč priljubljene planinske postojanke v občini Šentjur se je namreč svojega posla lotila tako, da je najprej povsem uredila in počistila okolico.  

Celje gosti mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc. Včeraj je bil dogodek OperAria namenjen otrokom in družinam. Najmlajši so se lahko prvič srečali z opero in pri predstavi tudi sodelovali. Jutri se festivalsko dogajanje nadaljuje v Kavarni in slaščičarni Miško Knjižko ter v Stari grofiji. (SŠol, Foto: Robi Valenti)  

Ena od posebnosti in zanimivosti iz zgodovine Luč je, da so nekoč za oskrbovanje planinskih postojank skrbele ženske. Te so na Moličko planino in Korošico bose v koših nosile bremena, težka tudi do 50 kilogramov. V okviru letošnjega, že 53. praznovanja Lučkega dneva je Gorniški klub Savinjske doline minulo soboto že tretje leto v spomin na te herojske ženske organiziral tekmovanje gorskih nosačev. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so se z bremeni na hrbtu podali od planine Podvežak do Moličke planine. Najmlajši tekmovalec je bil star 7 let.

Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolnike, pa tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Arhiv NT / Sherpa)

Policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje so v zadnjem obdobju izvedli več krajših poostrenih nadzorov nad spoštovanjem zakonodaje s področja živali.

Ta teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različnih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo na občini, brani zmago iz lanskega natečaja v kategoriji večjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrstitvah. MCC hostel je denimo zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. (SŠol, Foto: MOC)

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč največ primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči film«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski redarji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. (SIMONA ŠOLINIČ, Foto: Pixabay)  

Napovedane spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi namerava vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo, bodo javnim zavodom škodovale, če vlada ne bo najprej spremenila cen zdravstvenih storitev, so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS), kjer menijo, da so v primerjavi s koncesionarji v nepravičnem položaju. Med drugim se bojijo, da bodo slabo domišljeni ukrepi še povečali odhode zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja iz že tako kadrovsko podhranjenih javnih zdravstvenih ustanov. Zato so predlagali kar nekaj ukrepov, ki jih podpirajo tudi direktorji javnih zdravstvenih ustanov v naših krajih.

Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ima za vseh 343 objektov v Sloveniji, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogroženosti po lanski uničujoči ujmi, končane strokovne podlage za nadaljnje dejavnosti. S seznama je vlada zdaj umaknila 85 objektov, nanj bo naknadno uvrstila dodatne. V Mestni občini Celje je bilo na seznamu za odstranitev devet stavb, šest v Medlogu, ena v Tremerjah in dve v Pečovniku. Zdaj sta na seznamu za odstranitev v Celju samo še dve. (SŠol, Foto: Bralec NT)

Lanska neurja in poplave so povzročile veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini – Hrenova, Rožni vrh – Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi – Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev pa je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala nekaj več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod – Kanalizacija. (SŠol, Foto: VO-KA Celje)