Zakaj na odseku ob glavni cesti med Jezercami in Večjim Brdom še vedno ni pločnika? Starši že vrsto let opozarjajo, da bi njihovi otroci v Osnovno šolo Dobje in v tamkajšnji vrtec radi prihajali peš ali s kolesom, a jim slaba prometna varnost to onemogoča. Župan pravi, da Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) pločnika na načrtuje. V DRSI pojasnjujejo, da lahko občina sama pristopi k projektiranju naložbe in odkupu zemljišč, nato pa lahko pričakuje tudi državno sofinanciranje.  

Čas, ki ga Ptujčani in okoličani preživijo najbolj doživeto, je čas Kurentovanja. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani.

Največji slovenski Après ski se bo odvil v centru Kranjske Gore, na prireditveni ploščadi pred Hotelom Kompas, v soboto, 9. marca 2024.

 V sklopu novega Plesnega cikla, ki je v okviru Zavoda Celeia Celje zaživel to sezono, si bo mogoče od petka do nedelje ogledati tri zanimive plesne predstave s skupnim naslovom Plesno po Prešernu. Kuratorka Plesnega cikla je Mojca Majcen.  

Na slovenski kulturi praznik bodo muzeji, galerije, knjižnica in druge kulturne ustanove v Celju ponovno omogočili prost vstop obiskovalcem ter oglede razstav in zbirk. Ponekod bodo pripravili posebne programe v počastitev praznika. Nekatere razstave si bo mogoče ogledati pod strokovnim vodstvom.

Tudi na celjskem sodišču danes sodniki protestirajo proti »zlorabi oblasti, ignoranci, ki jo vlada in državni zbor kažeta do sodstva in sodnikov ter proti ignoranci vladajočih do pravnega reda«. Tako so zapisali v skupnem sporočilu, ki so ga v Celju prebrali za javnost. Dodajajo, da je minilo že več kot mesec dni od roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo vladi in državnemu zboru za odpravo ugotovljenih protiustavnosti v zvezi s plačnim položajem sodnic in sodnikov. Sodniki opozarjajo, da vladajoči še naprej navedeno odločbo ustavnega sodišča načrtno ignorirajo. (SŠol)

Sinočnja celjska slovesnost pred praznikom kulture v Narodnem domu je bila tudi letos v znamenju prejemnikov priznanja celjske zvezde. Prejeli so ga dramski igralec Bojan Umek, pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich. Edinstven preplet glasbe, plesa in gledališke uprizoritve pesmi v prozi Dušana Jovanovića je zasnoval režiser Luka Marcen.

Čas Kurentovanja je čas, ki na Ptuj privabi množice ljubiteljev ljudskega pustnega izročila, ki nikjer drugje ne živi tako pristno in iskreno kot prav v najstarejšem slovenskem mestu. Od kurentovega skoka dalje, ko se začne veselo pustno dogajanje, je na vsakem koraku moč srečati maske, ki širijo veselje, prijateljstvo in dobre želje. Pustno izročilo na širšem ptujskem območju za svoje vzamejo že najmlajši in postanejo kurenti, hudički, pokači in drugi tradicionalni liki, ki se od staršev že od zgodnjega otroštva učijo spoštovanja in negovanja te izjemne tradicije.

Rumeni alarm ob medicinskem izrednem dogodku, ko število poškodovanih in obolelih preseže kapacitete izvajalcev v realnem času in prostoru, zahteva prestrukturiranje “mirnodobne” bolnišnične organizacije s prerazporejanjem zdravnikov in medicinskih sester na delovišča, na katerih običajno s svojo specialnostjo ne delajo, bolnišničnim kapacitetam pa je vodstvo bolnišnice prisiljeno začasno spremeniti namembnost (Lenquist S. MRMI, Springer, 2012)

Celjski kriminalisti bodo zaradi suma kaznivih dejanj neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami ter zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ovadili 47-letno Celjanko. Pogled na nevzdržne stanovanjske razmere, v katerih je bivala z mladoletnim otrokom, so presenetile tudi policiste. (SŠOL, foto: arhiv nt)

Zanimiva plesno-gledališka predstava se v Celju obeta na predvečer kulturnega praznika, v sredo, 7. februarja, ob 19. uri v prostoru začasne rabe na Glavnem trgu 8. Po premieri bodo predstave še 8., 10., 17. in 21. februarja, 5., 10., 11., 15., 21. in 29. marca.

Kako dobro je pri nas urejeno področje odgovornega ravnanja s hišnimi ljubljenčki? Kaj predvideva zakonodaja in kako je v praksi? Kako bi morali ravnati lastniki živali in zakaj skoraj ne mine dan, da na družbenih omrežjih ne bi zasledili objave o zapuščenih mačkah ali psih? Kakšna je vloga zavetišč za živali, občin in države? Kako sploh ravnati, če najdete žival, ki je videti zapuščena? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v upravi za varno hrano, v zavetiščih, pri enem od društev za zaščito živali in v občinah ter ugotavljali, da se odnos do živali sicer spreminja, a da je pot do urejenih razmer še zelo dolga.

Občina Podčetrtek je obnovila del kašče v bližini gradu Podčetrtek. Dotrajana stavba je bila najprej predvidena za rušenje v celoti. Ker za zidovi skriva zanimivo klet z oboki, se je občina zavzela za ohranitev tega dela. Po besedah tamkajšnjega župana je eden od morebitnih vlagateljev že pridobil idejno rešitev, kako tam urediti nastanitvene zmogljivosti. Ob gradu, ki je vrsto let sameval in propadal, se obetajo še druge zanimive vsebine.    

Ko so se njeni vrstniki morda še »lovili z vejicami«, je Maja Ravnikar Zabukovšek že pisala svoj prvi roman. Tako je bilo pred dnevi mogoče slišati na literarnem večeru, ki ga je Knjižnica Šentjur posvetila tej mladi avtorici. V najstniških letih je nanjo močno vplivala serija knjig o Harryju Potterju. V obdobju osnovne šole si je med policami s knjigami izposodila toliko del, da knjižničarji niso mogli verjeti, da jih lahko prebere. Strastna ljubiteljica literature, ki vsebino med platnicami osvaja tudi v italijanskem, španskem in češkem jeziku, je lani končala študij splošne medicine. Založba Primus je v istem letu izdala tudi njen distopični roman Vezi.  

Da ima vsak človek kakšno svojo pot, ki si jo zapomni za vse življenje, je prepričan scenarist in režiser filma Gepack Žiga Kukovič. V zgodbo je vnesel cesto, očetov avto, štiri prijatelje in slepega potnika ter poskrbel za ravnotežje med zabavnimi in napetimi prizori. Film, ki so si ga med drugim že lahko ogledali gledalci v Ljubljani, Celju in Šentjurju, je gverilski projekt, ki ga je Šentjurčan ob popolni svobodi ustvarjanja posnel z ekipo mladih in zagnanih umetnikov.  

  Nocoj ob 19. uri bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje odprli prvo večjo samostojno razstavo japonske umetnice Keiko Miyazaki, prejemnice več mednarodnih nagrad, ki že vrsto let živi in ustvarja v Celju. Razstava V hudičevi luknji je predvsem zrcalo sveta, v katerem živimo. Na ogled bo do 28. aprila.  

Po letu in pol se končuje gradnja Doma za varstvo odraslih Velenje. Po besedah direktorice Violete Potočnik Krajnc so že pridobili uporabno dovoljenje in predvidoma februarja bodo nov dom predali v uporabo. V njem bodo zagotovili odlične pogoje za bivanje 190 stanovalcev, ki so med gradnjo začasno nameščeni v hotelu Vesna v Termah Topolšica. Stroški gradnje in opreme presegajo 17 milijonov evrov. Da bi bilo zadovoljstvo popolno, bi po besedah direktorice doma država morala zagotoviti denar za dodatno zaposlovanje in boljše plače osebja, ki opravlja naporno in zahtevno delo.

Z včerajšnjim dnem je vodenje družbe ZPO Celje prevzela Breda Obrez Preskar, ki jo je nadzorni svet družbe za direktorico imenoval konec lanskega septembra.  

    Sredi aprila naj bi bil končan prvi del obnove Stare grofije. Mestna občina Celje, ki je ustanoviteljica Pokrajinskega muzeja Celje (PMC), se bo za pridobitev denarja za nadaljnja vlaganja v Staro grofijo potegovala na enem od razpisov kulturnega ministrstva. Ne glede na rezultate razpisa bo ta muzejska hiša, ki jo je lani obiskalo skoraj 25 tisoč obiskovalcev iz 57 držav, nadaljevala delo na razstavišču z rimskimi freskami. »Celjani na ogled fresk čakajo že dolgo,« pravi direktor PMC Stane Rozman in dodaja, da si jih bodo verjetno lahko ogledali od aprila 2025.    

Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju – prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev.