Znani so nominiranci pesniške nagrade Fanny Haussmann za letošnje leto. V tem letu je na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih, pravijo v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem (ZKŠT). Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije.

V preteklih dneh se je v Celju začela obnova Vile Sonja v Kersnikovi ulici. Stavba bo v prihodnje namenjena delovanju Centra za duševno zdravje odraslih, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Celje. Vrednost del, s katerimi bo celjska občina zagotovila sodobne, varne in funkcionalne prostore za izvajanje zdravstvenih storitev, znaša nekaj več kot 1,4 milijona evrov. Naložbo bo sofinanciralo tudi Ministrstvo RS za zdravje. Zaključek del je predviden jeseni prihodnje leto. (SŠol, Foto: MOC)

V okviru Poletja v Celju bo vsako soboto in nedeljo v juliju in avgustu mogoče doživeti avtentični prikaz srednjeveškega grajskega življenja. (Foto: Robi Valenti)

Vlada je v načrt razvojnih programov do leta 2027 uvrstila štiri nove projekte s področja zdravstva. Iz državnega proračuna bo tako sofinancirana tudi izgradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Laško.

  Pridih morja je letošnje poletje mogoče čutiti tudi na Celjskem. V galeriji Železarskega muzeja Štore bo do 10. septembra na ogled razstava fotografskih del Bojana Koštomaja z naslovom Celjan na morjih sveta.  

Zadnja seja radeškega občinskega sveta ni bila v domači občini, ampak kar 2071 metrov visoko v osrčju Julijskih Alp. Svetniki in svetnice Občine Radeče so se 29. junija namreč zbrali na Prehodavcih, kjer so se udeležili tudi slovesnosti ob 70-letnici postavitve Zasavske koče, ki jo upravlja Planinsko društvo Radeče.

»Z vsemi kupci dobro sodelujemo, odpirajo se tudi tuji trgi. Če bo šlo tako naprej, bo tudi letos poslovanje odlično. S posodobitvami proizvodnje bomo povečali produktivnost, kar pomeni, da se bomo lahko prijavili na večje razpise trgovcev v regiji in sosednjih državah.« Tako pravi Mira Močnik, direktorica podjetja Vital Mestinje. Omenjena gospodarska družba se že več kot 60 let posveča proizvodnji brezalkoholnih pijač. Podjetje, ki je jeseni 2020 dobilo novega lastnika, družbo Plasta iz Šentruperta na Dolenjskem, proizvaja izdelke lastne blagovne znamke Frupi in brezalkoholne pijače trgovskih blagovnih znamk. Lani je izdelalo 8,5 milijona litrov brezalkoholnih pijač, v letošnjem letu bo proizvodnjo predvidoma povečalo še za približno 30 odstotkov. Iz proizvodnega obrata v Mestinju v občini Šmarje pri Jelšah bodo tovornjaki po državi in čez meje torej odpeljali 11,3 milijonov litrov sadnih sokov, sadnih pijač, ledenih čajev, energijskih pijač, bio sirupov in vod z okusi.  

Žalsko območno združenje Rdečega križa je s pomočjo krajevnih organizacij Rdečega križa Prebold, Polzela in Vransko junija organiziralo tri krvodajalske akcije. V Hotelu Prebold je kri darovalo 48 krvodajalcev, v veroučni učilnici Župnije Polzela 57 in v Kulturnem domu Vransko 85.

Številni Konjičani Renato Gabrovec poznajo še iz časov, ko je kot medicinska sestra delala v zasebni ambulanti dr. Jožeta Hlačerja. Ker je bila kot prostovoljka že od nekdaj tesno povezana z Rdečim križem, jo je pot pred dvema desetletjema popeljala na mesto sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice, kjer dela še danes. V tem obdobju je za skupnost naredila ogromno. Ob izvajanju tečajev prve pomoči in nege bolnika na terenu se je vedno odzvala na stiske ljudi. Prostovoljci so ji izjemno hvaležni tudi za to, da jih je združila in povezala ter ustvarila skupnost, ki z roko v roki deluje kot eno. Njeno predanost in dolgoletno humanitarno delo so letos z bronastim konjiškim grbom nagradili tudi v občini.

Razvojna agencija Kozjansko bo prihodnje leto obeležila 25 let delovanja. V tem obdobju sta ji njeni ustanoviteljici, Občini Šentjur in Dobje, zaupali številne nove naloge in obveznosti. »V skoraj četrt stoletja smo zrasli v zaupanja vredno javno ustanovo, ki skrbi za razvoj različnih področij v obeh občinah ustanoviteljicah. Naši programi so namenjeni različnim generacijam, od zadnje triade osnovnošolcev, delovno aktivnih prebivalcev pa vse do starostnikov oz. upokojencev,« pravi Jure Raztočnik, ki to organizacijo vodi vse od leta 2017.    

V Splošni bolnišnici Celje velja začasna prepoved obiskov bolnikov, ki so hospitalizirani na kirurških oddelkih. Prepoved velja za danes in jutri, razlog pa so težave zaradi počene cevi. (Foto: Andraž Purg)

Letošnji občinski praznik v Gornjem Gradu bo še posebej slovesen, saj bodo danes popoldne predali namenu obvozno cesto, na katero so potrpežljivo čakali vrsto let. Po besedah župana Antona Špeha predstavniki lokalne politike gradnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obrtnik sem približno dve desetletji opazoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem leta 2018 kandidiral za župana, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitve z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za gradnjo obvoznice. Zato sem toliko bolj vesel, da nam je zdaj uspelo. Kjer je volja, tam je pot,« poudarja.

Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, je ob prazniku Občine Bistrica ob Sotli prejel domači župnik Damjan Kejžar, ki bo danes ob župnijskem prazniku sv. Petra in Pavla praznoval srebrno mašo, saj je pred natanko 25 leti postal duhovnik. Župnik, ki prihaja iz Zreč, v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami deluje že 19 let, vse od leta 2005. Kot pravi, so ga domačini sprejeli odprtih rok, zato se je v majhnem naselju tik ob Hrvaški meji hitro počutil zelo domače.

»Od zadnjega občinskega praznika smo se bojevali na vseh koncih in krajih, včasih tudi z naravo.« Tako pravi bistriški župan Franjo Debelak, ki je ponosen, da je občina v zadnjem obdobju končala enega večjih projektov doslej, in sicer hidravlično izboljšavo vodovodnega sistema. V sklopu projekta, vrednega malo manj kot tri milijone evrov, je bilo obnovljenih 22 kilometrov vodovodnih napeljav. Poskrbela je za sanacijo dveh večjih plazov. Do konca leta naj bi bila končana še dela na Bratuševi domačiji, kjer bodo urejena štiri nova stanovanja.  

Užitek se je pogovarjati s sogovorniki, ki zmorejo razum prepletati z modrostjo srca. Zdravnik Jakob Koren je eden takšnih. Zazrl se je skozi okno, ko je ganljivo in s posebno mehkobo v glasu govoril o umiranju svoje žene, prav tako zdravnice in mame njunih dveh sinov. »Predsmrtna agonija težkega dihanja ni trajala dolgo. Ker sem bil ves čas ob njej, sem ji lahko dajal zdravila proti bolečinam. Vsaj želim si, da bolečin ni čutila in da se ni zavedala, da umira.« Njeno življenje je zaradi napredovane rakave bolezni ugasnilo lani poleti. In kdo bi vedel, morda je ravno takrat na svet privekal novorojenček v celjski porodnišnici, ustanovi, ki ji ostaja zvest že skoraj 30 let, čeprav še vedno prejema povabila drugih delodajalcev. Svoj poklic dojema kot privilegij, saj je vsakodnevno priča čudežu novega življenja. A ob tem ne skopari s kritikami na račun odločevalcev v državi, ki po njegovi oceni ne rešujejo niti najbolj perečih problemov v našem zdravstvu. To je, kot poudarja, v nebo vpijoče nepojmljivo in predvsem neodgovorno. Ko je jezen ali siten, sede na kolo, saj ga prav fizični napor najbolj umiri in sprosti. In branje kriminalk prav tako, še pravi.

»Podjetništvo je kot vzpon na visoko goro. Ko si spodaj, si prepričan, da nikoli ne boš prišel do vrha. Tudi ko začneš hoditi, se ti večkrat zdi, da si se izgubil, a potem vedno najdeš pravo pot. Ko si na vrhu, pa je zadovoljstvo neizmerno,« pravi Franc Preložnik, solastnik in direktor celjskega podjetja Etra. Podjetje letos praznuje 30 let. Na začetku sta bila samo dva, on in drugi solastnik Jani Glavač, ki sta se ukvarjala predvsem z vzdrževanjem industrijske elektronike. Zdaj je osrednja dejavnost podjetja izvajanje inteligentnih proizvodnih sistemov. Pri tem se uvršča med najpomembnejša podjetja v Sloveniji. A je zelo dobro zapisano tudi v tujini. Zaposluje že približno 70 ljudi, v podjetju delajo ali so z njim povezani otroci obeh lastnikov in vsak od njih je na svojem področju vrhunski strokovnjak.

  Spominski park Grasselli so včeraj namenu predali v središču Gorice pri Slivnici v občini Šentjur. Urejanja območja, kjer so bile nekoč propadajoče stavbe, se je lotila Eva-Maria Hauck-Grasselli, žena pokojnega znanstvenika in inovatorja Robert Karla Grassellija. Kljub temu, da je morala njegova družina svojo domovino prisilno zapustiti ob koncu druge svetovne vojne, je imela rada našo državo, zato se je ženi pokojnika zdelo prav, da s parkom ohranja spomin na moža in naredi nekaj dobrega za skupnost.  

Slovenija spada na geografsko območje, kjer je nevarnost pojava toče velika, prav tako naša država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Vse to smo občutili lani, ko je Slovenijo prizadela katastrofalna ujma. Vsako neurje od takrat še dodatno vzbuja strah tudi pred točo, ki dobiva vedno večje razsežnosti, povzroča vedno večjo škodo ne le na kmetijskih površinah, ampak tudi na hišah, avtomobilih. Mnogi se ob vsaki slabši vremenski napovedi sprašujejo, kje je vendarle protitočna obramba. Je. A ne povsod. Zaenkrat le v severovzhodnem delu Slovenije. A pri tem bode v oči popolno nasprotje mnenj o njenih učinkih. Agencija za okolje pravi, da ni strokovnih dokazov, da protitočna obramba zmanjšuje možnost toče, medtem ko izvajalec poletov Letalski center Maribor v poročilih navaja, da se učinki poznajo. Vmes so občine, ki bi tovrstno obrambo imele, a nimajo dovolj denarja za sofinanciranje, država pa kot vedno pri sofinanciranju stiska. Toče pa denar in različna mnenja ne zanimajo. In »vmes« je tudi Avstrija, ki protitočno obrambo jemlje zelo resno. (SIMONA ŠOLINIČ, foto: Pixabay)

Letos mineva sto let od rojstva pesnika, urednika in prevajalca Ivana Minattija, ki je prvih pet let preživel v stari meščanski hiši v središču Slovenskih Konjic. Ker so Konjičani ponosni na priznanega literarnega ustvarjalca, mu je konjiška občina že pred leti podelila naziv častnega občana. Obletnica njegovega rojstva bo rdeča nit letošnjega občinskega praznika, ki ga prebivalci pod Konjiško goro obeležujejo 30. junija. Kaj je v največji meri zaznamovalo življenje v konjiški lokalni skupnosti v zadnjem letu, smo se pogovarjali z županom Darkom Ratajcem, ki občino vodi drugi mandat. Zelo kritičen je do menjave direktorja komunalnega podjetja Slovenske Konjice mag. Aleša Brgleza, pri čemer poudarja, da ne bo dopustil, da bo komunalno podjetje plen politike.