Bo dovolj denarja za gradnjo enote doma starejših?
Vodstvo Občine Dobje se je lani razveselilo odločitve vlade, da bo financirala gradnjo enote doma starejših. Zdaj so v ospredju skrbi, ali bo denarja dovolj za uresničitev projekta. Župan Franc Leskovšek še opozarja, da so majhne občine nasploh v neenakopravnem položaju pri črpanju evropskega denarja, namenjenega razvoju lokalnih skupnosti. Za Občino Dobje je precejšen izziv spreminjanje občinskega prostorskega načrta. Na eni strani jo pestijo birokratske zahteve, na drugi strani omejitve kmetijskega ministrstva. »A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše,« je jasen prvi mož lokalne skupnosti.
Leskovšek je obdobje od lanskega občinskega praznika doslej ocenil kot pestro in naporno. Letos bo imela občina predvidoma skoraj 1,3 milijona evrov prihodkov in 1,6 milijona evrov odhodkov. Kot eno od pomembnejših zadolžitev je izpostavil urejanje vsega potrebnega za gradnjo enote doma starejših. Med načrtovanimi naložbami je omenil še ureditev ceste v zaselek Večje Brdo, obnovo vodovoda na območju šole in industrijske cone ter sofinanciranje nakupa novega gasilskega vozila, katerega nakup je ocenjen na 350 tisoč evrov. »Gasilci bi vozilo radi prevzeli leta 2026, pogodbo z dobaviteljem so že podpisali. Občina bo za nakup zagotovila dve tretjini potrebnega denarja, gasilsko društvo bo zagotovilo preostanek,« je pojasnil župan. In dodal, da gasilci glede na razvejano dejavnost in njihovo skrb za požarno varnost vsekakor potrebujejo novo vozilo.
Vlada je lani poleti sklenila, da bo 2,8 milijona evrov namenila za gradnjo bivalne enote oz. enote doma starejših v Dobju.
Odobrenega sofinanciranja za gradnjo enote doma starejših smo se zelo razveselili. Občina je v last države že prenesla stavbno zemljišče, pridobili smo tudi gradbeno dovoljenje. Pred dnevi je bila podpisana pogodba med ministrstvom in vlagateljem Domom starejših Šentjur. Razpis za izbiro izvajalca del bo objavljen jeseni in takrat bomo videli, ali bo odobreno sofinanciranje zadoščalo za uresničitev projekta. Projektantska ocena naložbe je namreč višja od odobrenega zneska. Dejansko vrednost bomo videli glede na odziv izvajalcev na razpis. Če bo denarja premalo, se lahko še kaj zaplete.
Obveznost občine je še, da na mestu, kjer je predvidena gradnja doma, porušimo tako imenovano staro šolo. Denar za rušitev imamo načrtovan v letošnjem proračunu in tudi za to bomo jeseni na razpisu iskali izvajalca. Dovoljenje za rušitev smo že pridobili.
Kakšne namene imate glede dograditve vodovoda na območju industrijske cone in šole?
Drži, s tem projektom smo se prijavili na enega od razpisov za sofinanciranje, vendar še nismo prejeli povratne informacije, ali smo bili uspešni ali ne. Če bomo pridobili sofinanciranje, se želimo lotiti hidravlične izboljšave vodovodnega sistema. Projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za ta projekt smo že pridobili.
Občani že več let opozarjajo, da bi potrebovali pešpot ob glavni cesti, da bi bila hoja tam varnejša. Ste že bližje rešitvi?
Z ureditvijo poti za pešce je povezanih veliko težav. Čeprav je na regionalni cesti mimo šole in vrtca, ki se nadaljuje proti Planini pri Sevnici in Posavju, zelo zgoščen promet, številke vozil še vedno ne zadoščajo kriterijem, ki jih ima direkcija za infrastrukturo za gradnjo pločnika. Ker je hoja ob glavni cesti nevarna, je za šolske otroke urejen prevoz s kombiji. Seveda mora občina poskrbeti tudi za varnost dijakov in drugih občanov. Zdaj spreminjamo in dopolnjujemo občinski prostorski načrt in vanj bomo skušali umestiti mesto, kjer bi lahko uredili pešpot. Težava je, da je na eni strani Dobjanski potok, ki je naravna vrednota, kjer spet veljajo omejitve. Zato doslej nismo dobili soglasja za idejno zasnovo, ki smo jo pridobili. Na drugi strani je območje zelo plazovito, zato v brežino ni smiselno posegati, da ne bi prišlo do večjega zdrsa zemljine. Izziv je precejšen, a poskušali ga bomo rešiti.
Kakšne spremembe bo še prinesel prenovljen občinski prostorski načrt?
Lastniki zemljišč so pred dvema letoma dali pobudo za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. Za občinsko upravo je to velik zalogaj, saj dobivamo vedno nove zahteve, kaj vse moramo še pridobiti, od erozijske do poplavne študije in še kaj … Kmetijsko ministrstvo ščiti vsak kvadratni meter kmetijske zemlje in zato je občina v zelo nehvaležnem položaju. A če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju, jim moramo dati možnost, da si bodo lahko zgradili stanovanja in hiše. Država nasprotuje razpršeni gradnji, vendar v naši občini nimamo možnosti, da bi gradnjo zgostili na enem mestu. Smiselno je, da mlade družine ostanejo v bližini kmetij, ki so razpršene po celotnem območju naše lokalne skupnosti, in da tam obdelujejo zemljo. V nasprotnem primeru se bodo zemljišča zarasla.
Foto: Arhiv NT/Andraž Purg
Preberite več v Novem tedniku
