Medgeneracijski center Hiša generacij Laško je dopolnil 18 let. 30. novembra 2005 je hiša odprla svoja vrata sočutju, empatiji, razumevanju, nenehnemu spoznavanju in učenju. Ogromno ljudi različnih generacij je v teh letih stopilo skozi njena vrata in ničkoliko prijateljskih vezi se je spletlo prav v njenih prostorih. »Tu sem srečala in spoznala veliko ljudi in z njimi spletla prijateljske niti. S podporo in oporo Hiše generacij čutim, da rastem in se osebnostno razvijam,« je dejala Karmen, ki hišo obiskuje šele kratek čas. Mnogo je takšnih, ki so del njene zgodbe že vrsto let, nekateri vse od njenih začetkov.

Je polna življenja, nasmejana in zgovorna. Le težko si predstavljamo, da je za njo 19 operativnih posegov, med njimi operacija tumorjev na možganih, prestala je štiri operacije srca, premagala raka, doživela možgansko kap in infarkt. Dve leti je ležala na postelji, bedela zgolj uro na dan. A se ni dala. Odločila se je, da se ne bo smilila sama sebi, in življenje dobesedno vzela nazaj v svoje roke. Pri 53 letih je nov smisel našla v plezanju. Kot paraplezalka si je že na prvi tekmi priplezala tretje mesto. Dobra fizična pripravljenost ji daje moč za druge podvige v življenju. Letos je postala predsednica Medobčinskega društva invalidov Žalec. Kot pravi, le tisti lahko dobro razume invalide, ki je tudi sam v njihovi koži.

In jo le imajo. Prebivalci občine Solčava so prvič v zgodovini dobili telovadnico. Čeprav se morda sliši nenavadno, je do letošnjega decembra niso imeli. Nova pridobitev, ki so jo namenu predali prejšnji teden, je zato zagotovo ena največjih v zgodovini te zgornjesavinjske občine z malo več kot 500 prebivalci. Učenci so do zdaj imeli pouk športa v eni od učilnic oziroma na prostem.

Včerajšnji praznični torek se v Novi Cerkvi ni začel, kot bi si želeli. Okoli 7.30 ure so bili gasilci obveščeni, da je zagorelo v stanovanjski hiši. Ko so gasilci prispeli na kraj, je bil požar že polno razvit v prvem nadstropju in ostrešju.

Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo domačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine.

Danes obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo 26. decembra 1990 in s tem razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Da bi mladi danes bolje poznali čas osamosvojitvene vojne in rojstva nove države, je Muzej novejše zgodovine Celje (MNZ) s podporo mestne občine ter v sodelovanju z aktivom ravnateljev celjskih osnovnih šol in z veteranskimi organizacijami zasnoval projekt Celje 1990/91.

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knjižni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna.

  »Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pravi Rudni Škornik iz Štor, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval jeklene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu.  

  Vrsto let smo je bili vajeni na odrih festivalov, izborov za pesem Evrovizije, marsikoga je očarala kot izvajalka popevk. Da bi okrepila svojo pevsko tehniko, se je začela udeleževati ur klasičnega petja, a še zdaleč ni ostalo le pri tem. Upravni odbor Prešernovega sklada je ob razglasitvi prejemnikov nagrad za letos zapisal, da je mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, ena najvidnejših ter predvsem najbolj vsestranskih pevk. V obrazložitvi še piše, da je njeno »preklapljanje« med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Tudi sama pravi, da ima zelo rada življenje pevske dvoživke: »Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba.«  

 Na pobudo Poklicne gasilske enote Celje so Božiček in junaki Pravljične dežele z darili, ki jih je pripravila Mestna občina Celje, presenetili otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje.  

Občina Šentjur je namenu predala energetsko obnovljeno Osnovno šolo Hruševec. Naložba, vredna 1,9 milijona evrov brez ddv, prispeva k manjši porabi energentov ter zagotavlja boljše učne in delovne pogoje. Šola in telovadnica, ki sta bili zgrajeni pred nekaj manj kot tremi desetletji, imata med drugim novo kritino. Dolgoletno puščanje strehe je tako preteklost.  

Čeprav je kot štiriletna deklica morala zapustiti mamo, ki je bila odvisna od alkohola, jo nanjo vežejo predvsem prijetni spomini, na manj prijetne je pozabila, pravi 27-letna Patricija Halužan. »Mamici ničesar ne zamerim. S svojimi stiskami se je soočala, kot je vedela in znala. V rejniški družini v Šmarju pri Jelšah me je redno obiskovala. Ko sem bila stara sedem let, je umrla,« pravi skorajšnja magistrica agrarne ekonomike, ki je prepričana, da imamo izzive v življenju zato, da se iz njih učimo in postajamo boljši ljudje.

Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem čutiti spokojnost in tišino ter toplino božičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami znova postavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu.

Srečna sem, da sem igralka je naslov prireditve v počastitev stote obletnice rojstva Štefke Drolc – gledališke in filmske igralke, rojene na Ponikvi v občini Šentjur. Dogodek bo danes, 22. decembra, v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur.  

Ritem mesta ni vedno enak, srce mesta pa ustvarjajo dobri ljudje. Ta misel je bila nekakšna rdeča nit tradicionalnega novoletnega sprejema celjskega župana Matije Kovača, ki je izrazil predvsem hvaležnost za vse, kar je s pomočjo sodelavcev uspel izpeljati v tem letu.

Zdravstveni dom (ZD) Laško, ki ga v prihodnjem letu čaka velik projekt, začetek gradnje težko pričakovanega in prepotrebnega prizidka, je ostal brez vodstva. Direktorica Janja Knapič, ki je ta zavod vodila od leta 2014, pred tem je bila eno leto vršilka dolžnosti direktorja ZD Laško, je namreč pred dnevi podala odstopno izjavo. Odstopila je iz osebnih razlogov. Objavljen je že razpis za novega direktorja, prijave v ZD zbirajo do vključno 29. decembra letos.

Sinoči so obiskovalci v polni dvorani Celjskega doma uživali ob enem največjih letošnjih projektov Glasbene šole Celje. Glasbeno-plesni projekt Operne sanje je bil preplet znanih opernih arij in melodij iz baletnih predstav, v katerem se je na odru zvrstilo približno 140 pevcev, plesalcev in glasbenikov.

V začetku meseca decembra leta 2003 je projektant Valter Ernst povedal, da je v tlorisu 70x80 metrov velika dvorana varno grajena iz sodobnih materialov, ima dvoslojno streho in urejene dostope za invalide in zagotavlja imenitne pogoje za 150 novinarjev. Zgradili so jo v zgolj sedmih mesecih, je dodal direktor občinskega Zavoda za upravljanje s parkirišči in objekti v občinski lasti Ivan Pfeifer. Da odločitev za gradnjo 1,5 milijarde tolarjev vrednega objekta ni bila lahka, je poudaril tedanji župan Bojan Šrot.

V Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje bo do konca prihodnjega leta na ogled zanimiva razstava steklenih obtežilnikov za papir. Gre za zbirko v Celju rojenega slovenskega geologa dr. Bogdana Jurkovška in njegove žene dr. Tee Kolar – Jurkovšek, ki sta svojo zbirko 180 obtežilnikov podarila muzeju.