Z naravo, ne proti njej. To je bil slogan nedavne konference o turizmu in popoplavni obnovi Zgornje Savinjske doline, ki je bila prejšnjo sredo v organizaciji Razvojne agencije Savinjsko-šaleške regije v kongresnem centru na Ljubnem ob Savinji. Na dogodku, ki ga je obiskalo več kot 60 turističnih deležnikov SAŠA regije, so različni predavatelji in govorci obravnavali aktualno tematiko po uničujočih poplavah, ki so 4. avgusta lani prizadele Zgornjo Savinjsko dolino.

V četrtek je bila v dvorcu Novo Celje predstavitev knjige z naslovom Novo Celje – lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar je vodila Lidija Koceli. Dogodek je z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznani slovenski kitarist in lutnjist Izidor Erazem Grafenauer.

Na Polzeli se je popoldne zgodila prometna nesreča med potniškim vlakom in osebnim vozilom. Posredovali so gasilci PGD Ločica ob Savinji, PGD Polzela, PGD Andraž nad Polzelo in Poklicna gasilska enota Celje.

Da ni razloga, da bi bilo ljudem v Štorah dolgčas, je prepričana Jožica Krajnc. Sodeluje v tamkajšnjem društvu upokojencev, v krajevni organizaciji Rdečega križa, vključuje se v dejavnosti celjske univerze za tretje življenjsko obdobje in celjske sekcije Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Upokojeni učiteljici slovenskega jezika, ki je tudi planinska navdušenka, ni nikoli škoda časa, ki ga posveti pomoči drugim. Za svojo nesebično pomoč sokrajanom in izjemno humanitarno naravnanost je ob letošnjem občinskem prazniku prejela srebrni grb Občine Štore.  

V Kongresnem centru Brdo smo danes slovesno razglasili najbolj fatalno žensko leta 2024. Po mnenju bralk in bralcev revije Obrazi/Avenija ter preko spletnega glasovanja je usodni naziv Femme Fatale 2024 prejela simpatična Martina Švab. 

Potem ko so se v Laškem začela pripravljalna dela za izgradnjo prizidka k zdravstvenem domu, je Občina Laško tudi pred začetkom zahtevnejše prenove starega mestnega jedra. »Načrtujemo, da bo izvajalec izbran v začetku poletja in da se bodo dela začela najkasneje v avgustu,« pravi župan Marko Šantej.

Ko se je s »fičkom« prvi dan peljala v službo v Policijsko upravo Celje, je plačala kazen, ker je v Štorah prekoračila dovoljeno hitrost vožnje. »Bilo je prvič in zadnjič,« pojasni hudomušno, ko jo vprašam, ali ji policisti, ker je njihova tiskovna predstavnica, kdaj pogledajo skozi prste. Mileno novinarji spoštujemo. Ko jo ob izjemnih dogodkih v hlastanju po informacijah obsipavamo z vprašanji, se kljub stresu odziva mirno, spoštljivo, osredotočeno, prijazno. Zanesljiva, dosledna in učinkovita je pri svojem delu. Tisti, ki Mileno poznamo tudi osebno, pa najbolj cenimo njeno toplino, milino, nalezljivo vedrino. In neusahljivo notranjo moč, s katero je uspešno prebrodila tiste bolj trpke preizkušnje v zasebnem življenju.

Danes bo Občina Štore občinski praznik obeležila s prireditvijo, ki bo ob 18. uri v Kulturnem domu Štore. Župan Miran Jurkošek bo podelil zlati grb, dva srebrna grba, dva bronasta grba in štiri priznanja župana.  

Večji del seje Mestnega sveta Mestne občine Celje je bil tokrat namenjen obravnavi letnih poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina. Iz poročil je sicer razvidno, da so zavodi poslovali dobro. So pa svetniki potrdili tudi spremembo cen vrtčevskih programov in storitve pomoči na domu. (SŠol, Foto: MOC)

Dobrodelne debate v organizaciji dobrodelnega društva Leo klub Mavrica Celje so več let privabljale številne obiskovalce. Sledil je dveletni premor in to pomlad so se nekdanje Mavrice odločile, da bodo projekt pod drugačnim imenom, a s prav tako dobrodelnim namenom nadaljevale. Sodeč po dobrih odzivih obiskovalcev prvega dobrodelnega pogovornega večera Pot pogleda, na katerem so gostile igralko Ivo Krajnc Bagola, deskarko na snegu Glorio Kotnik, raperja in teologa Roka Terkaja ter svetovalca za pristen način življenja Urbana Urbanca, je bila odločitev prava. Predvsem pa plemenita, saj so za dvojčici Agato in Vero z redko gensko mutacijo ta večer zbrali malo več kot štiri tisočake. »Skupaj smo ponovno dokazali, da je z odprtim srcem mogoče vse,« poudarja ena od organizatoric dogodka Andreja Martinović.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na območju Marija Dobja v občini Šentjur odkrila izvor hude gnilobe čebelje zalege. Kot navaja Čebelarska zveza Slovenije, gre za bolezen, ki jo povzroča sporogena bakterija Paenibacillus larvae, bolezen so čebelarji dolžni prijaviti veterinarju za zdravstveno varstvo čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta. Za okužbo so dojemljive le ličinke, čebele pa so odporne. Ko se posamezna ličinka okuži, je lahko kmalu prizadeta vsa zalega in družine niso več sposobne vzrediti dovolj mladih delavk, kar oslabi čebeljo družino in vodi v njen propad.  

Bila je huda mravljica, po trgu je hodila. Tako se začne priljubljena pesem Branka Rudolfa, ki je med Slovenci skoraj ponarodela. Robert Vrečko, ljubiteljski zgodovinar in lastnik muzeja z zbirko predvsem predmetov iz obdobja Avstro-Ogrske, pravi, da je v pesmi omenjen konjiški trg. Za to sicer nima dokazov, zato je ta teorija, vsaj zaenkrat, le zabavna domislica, a Vrečkovi argumenti so res prepričljivi. Ljubiteljski zgodovinar je sicer poln zgodovinskih zgodb in anekdot, skrbno zbira predvsem tiste, ki se navezujejo na Konjice.

»Migranti se v Slovenijo pripeljejo po avtocesti, zato ne vidim razloga, da bi bila v naših krajih, ki mejijo na Hrvaško, še vedno postavljena ograja.« Tako o razmerah na obmejnem območju pravi župan Podčetrtka Peter Misja. Opozarja, da je zaradi ograje slovenski del reke Sotle postal izjemno zanemarjen. Panelna ograja in rezilna žica ne puščata ravnodušnih niti občanov Bistrice ob Sotli in Rogatca. V ta tujek v okolju se med drugim ujame divjad, zaradi njega težave občutijo ribiči, ograja kazi tudi podobo obmejnih krajev. Ministrstvo RS za notranje zadeve na naše vprašanje, zakaj ograja v Obsotelju še vedno ni odstranjena, ni odgovorilo.  

Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec bo dobil novega direktorja. Na čelu tega osrednjega javnega zavoda v največji savinjski občini bo od 1. avgusta letos do 31. julija 2029 mag. Marko Repnik.

V Jankovi, naselju v občini Vojnik, je bilo v soboto slovesno kot ob največjem krščanskem prazniku. Zbrali so se škofje, duhovniki, tudi predstavniki srbske pravoslavne cerkve in islamske verske skupnosti, ter številni verniki. S slovesnim blagoslovom so namreč namenu predali pet vaških kapelic. Tri so vaščani v letošnjem letu obnovili ter ob tem postavili še dve novi. Ob tem so uradno odprli tudi obnovljeno lokalno cesto skozi kraj.

Prejšnji petek so se začeli Tedni vseživljenjskega učenja, ki bodo trajali do 16. junija. Delovnik Biserke Neuholt Hlastec bo v tem času še posebej živahen. Kot vodja splošnega neformalnega izobraževanja je zaposlena v UPI – ljudski univerzi Žalec, ki se vsako leto dejavno vključuje v izvedbo tenajvidnejše slovenske promocije učenja in izobraževanja. Letošnjo so poimenovali Učenje ustvarja priložnosti. »Verjamemo namreč, da si z učenjem ustvarjamo priložnosti za znanje, poslovni in osebni napredek, osebnostno rast, druženje, vključevanje v družbo in še kaj,« pravi Biserka Neuholt Hlastec, ki obenem v prostem času obožuje kulturo. Občina Žalec ji je za vsa njena prizadevanja ob letošnjem kulturnem prazniku podelila Savinovo plaketo.

  Med letošnjimi prejemniki priznanj Riharda Jakopiča, najvišje stanovske nagrade na področju likovne umetnosti, je tudi akademska slikarka Tina Konec, Konjičanka, ki zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani. »Vsako priznanje dojemam kot potrditev, da delam dobro, obenem mi daje zagon za nove projekte,« pravi 32-letna zgovorna in simpatična umetnica, ki je sicer prejela že več priznanj, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za magistrsko delo na akademiji, grand prix na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Piranu in dvakrat prvo nagrado na mednarodnem slikarskem Ex-temporu v Grožnjanu.

Celjan dr. Bruno Dujič je s svojim znanjem med drugim prispeval k izvedbi paviljonov, s katerima se je naša država predstavila na svetovnih razstavah v Milanu in Dubaju. Zasnovati in izvesti je pomagal leseni paviljon, ki je lani številne poglede pritegnil ob spremljanju nordijskega svetovnega prvenstva v Planici. V Celju je svoj podpis s konstruiranjem lesenih stavb med drugim pustil pri snovanju stanovanjske soseske Medlog, dvorane Kajuh na I. gimnaziji in drevesne hiške na pobočju Anskega vrha. Njegovo podjetje CBD je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih.