Otroci iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, ki živijo v rejniških družinah, se vsako leto razveselijo srečanja in obdarovanja, ki ga decembra pripravi višja svetovalka Matejka Brečko iz celjske enote Centra za socialno delo Celje.

Včeraj, 17. decembra, je zagorel gospodarski objekt v Migojnicah. Gasilci so bili o požaru obveščeni ob 17.42. Po prejemu informacije o dogodku so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Griže, Zabukovica, Vrbje in Žalec. Skupno je v intervenciji sodelovalo 54 gasilcev s 13 gasilskimi vozili. Požar je bil pogašen ob 19.15. Gospodarski objekt je povsem uničen, so sporočili iz Gasilske zveze Žalec.

Med darili v decembrskem času je lahko tudi umetniški izdelek slovenskega avtorja. Sejem Art-mus že vrsto let spodbuja prodajo del priznanih slovenskih umetnikov ter se trudi za uveljavljanje sodobnih vizualnih umetnosti. Na njem vsako leto sodelujejo tudi avtorji s Celjskega.

Osrednji praznični dogodek v občini Polzela letošnjega decembra je bil v petek v parku Šenek, ko je ta zasijal v soju tisočerih čajnih lučk. Občina ga je pripravila v sodelovanju s tamkajšnjo šolo, turističnim in gobarsko-mikološkim društvom. Ob lučkah, ki so osvetlile to naravno znamenitost občine, je osrednje mesto seveda pripadlo prihodu Božička.

Se še spomnite, kako smo včasih izbirali najlepše božične voščilnice? Tudi izdelovali smo jih in zagotovo poslali vsaj kakšno. Pred božičem smo rahlo vzhičeni pričakovali poštarja: le kdo se je spomnil na nas? Žal lepa navada pošiljanja božičnih razglednic čedalje bolj zamira, k sreči pa se stare božične razglednice ohranjajo. Tudi po zaslugi zbirateljev, kakršen je Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku, ki jih ima v svoji zbirki približno tisoč. Nekatere še iz časa Avstro-Ogrske. Z veseljem nam jih je pokazal.

  Izšli so iz uspešnih otroških folklornih skupin, vztrajali so tudi v najstniških letih, danes pa za slovenske ljudske plese in običaje navdušujejo že svoje otroke. Takšen krog je v dvajsetih letih delovanja sklenila Mladinska folklorna skupina Lintvar, ki deluje pod okriljem šentjurskega Kulturno-umetniškega društva (KUD) Skrinja. Čeprav imajo člani vsak svoje obveznosti, se s svojimi plesnimi partnerji še vedno radi družijo ob zvoku godcev. Kako se vrtijo krila plesalk in kako odločen je korak plesalcev, bo občinstvo lahko v Ipavčevem kulturnem centru videlo na koncertu 20. januarja prihodnje leto.  

To sobotno popoldne je bilo središče Celja v znamenju dobre volje, dobre glasbe, iskrenih voščil, stiskov rok in za naše bralce ter poslušalce tudi bogatih daril. Za dobro voljo je poskrbela ekipa Novega tednika in Radia Celje z Boštjanom Odrom na čelu.

Tokratna tiskana izdaja Novega tednika je še posebno bogata. V njej je priložena brezplačna priloga Kronika, ki na 52 straneh prinaša pregled delovanja v lokalnih skupnostih v naši regiji.

Prihodnje leto naj bi tudi Celje končno dobilo Občinski prostorski načrt.  Od danes sta namreč javno razgrnjena dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljsko poročilo za OPN Mestne občine Celje. Javna razgrnitev bo trajala do petka, 9. februarja 2024, v tem času pa bodo organizirane tudi javne obravnave tega izjemno pomembnega prostorskega in strateškega dokumenta za občino.

Posekana drevesca iz slovenskih gozdov, ki bodo v prazničnem času krasila domove in poslovne prostore, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in prodajo označena z nalepko rdeče barve, na kateri je letnica 2023. Tako sporoča Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki usmerja pridobivanje okrasnih drevesc na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih.

Celjski mestni svetniki so na svoji zadnji letošnji redni seji potrdili proračun za leto 2024. Ta bo zelo razvojno naravnan in za približno deset odstotkov višji od letošnjega, so napovedali v vodstvu občine. Odmeva pa odstopna izjava nekdanjega župana in zadnje leto občinskega svetnika Bojana Šrota (CŽL), ki je brez podrobnejše obrazložitve odstopil s tega mesta.

Pakete z osnovnimi dobrinami in pripomočki za socialno šibkejše starostnike so zaposleni zapakirali na skupnem druženju.

Celjan Gregor Planteu je bil direktor Celja Pivovarne Laško med letoma 2013 in 2017, od lanskega januarja pa skupaj z upravnim odborom kluba in direktorjem Miroslavom Benickyjem krmari celjsko rokometno barko. Spregovoril je o zadnjih spremembah v članskem moštvu in njegovi prihodnosti.

Skuštran, s toplimi, zamišljenimi očmi, globokim pogledom. Neverjetno moder in zrel. Še pred dvema letoma je bil Jan razigran kot njegovi vrstniki na srednji medijski šoli v Celju. Ukvarjal se je s športom, družil s prijatelji, zaigral kakšno igrico. Potem pa se mu je pojavila bulica na levem gležnju. Mislil je, da je posledica udarca. Ker ga je čedalje bolj bolela, je šel na preglede. Sledila je pretresljiva diagnoza: kostni rak. Zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so mu predlagali tri rešitve, izbral je najbolj drastično – odstranitev noge, saj je ta obenem pomenila tudi najmanjšo nevarnost za ponovitev bolezni. Za marsikoga bi bil to hud udarec, za Jana pa je bila to obljuba življenja. Hitro se je privadil hoje s protezo, na največjem slovenskem tekaškem prazniku pa so mu predstavniki društva Zlata pentljica izročili športno protezo, s katero je lahko skoraj tako aktiven kot pred diagnozo.

V Osrednji knjižnici Celje so sinoči pripravili zaključek 12. bralne značke za odrasle. Letos je v projektu Z branjem do zvezd, ki spodbuja branje odraslih, sodelovalo več kot sto bralcev, kar je največ v dvanajstih letih.

Na Rogli so v novo zimsko sezono vstopili še posebej optimistični, saj imajo najsodobnejšo šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami. Na uro lahko prepelje kar 2.400 smučarjev. Sedežnico bodo uporabljali tudi pohodniki in gorski kolesarji, saj si v gorskem centru Rogla želijo imeti goste celo leto.

Čebele družini Šolar Strmce pri Laškem predstavljajo poglavitno skrb že od leta 1982. Čebelariti je začel Franc Šolar, ki je na domačiji postavil prve panje. Skozi leta dela s čebelami in z mnogimi izobraževanji si je pridobil najvišji naziv v čebelarstvu čebelarski mojster. Njegova žena Tatjana je ob prvih litrih pridelanega medu začela ustvarjati medene dobrote. Z bogato in s pestro ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov iz medu sta kmalu postala zanimiva za širšo okolico ter za obiskovalce Laškega. Z ljubeznijo do čebel sta »okužila« tudi sina Gregorja in svakinjo Darjo, ki sta začela ustvarjati medeno pravljico.

Pokanje petard, ognjemeti in drugi glasni zvoki so pogost vzrok strahu in anksioznosti pri živalih, saj gre za nepredvidljiv, občasen in visoko intenziven hrup. Fobija do glasnih zvokov se lahko razvije postopoma, lahko tudi zaradi enega samega travmatičnega dogodka. Strah je do neke mere normalen, saj gre za naravni odziv telesa na neko grožnjo in omogoča preživetje. Težave se pojavijo, ko je odziv pretiran in vpliva na dobro počutje ter kakovost življenja.