Medtem ko avgustovske poplave v občini Šentjur niso povzročile preglavic, je veliko škodo povzročil niz julijskih neurij. Slednja so na infrastrukturi in stavbah povzročila za približno 1,6 milijona evrov škode, besnenje narave je imelo obsežne posledice še na kmetijskih površinah. Naravna nesreča, natančneje potres, je močan udarec pred leti zadala več kot sto let stari podružnični osnovni šoli na Kalobju. Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za novo šolo in vrtec. Zaradi podražitev pa se bo zamaknila gradnja tamkajšnje telovadnice in prostorov za krajevno skupnost.  

Skromen Braslovčan, letošnji prejemnik naziva častni občan, pravi, da ne ve, zakaj pravzaprav je ta naziv prejel. Priseljen je iz Dolenjske in je prepričan, da življenje v skupnosti pomeni delo v njen prid, dihanje s krajani, prizadevanje za dobro ime kraja oz. občine ter trud za njene interese. V Občini Braslovče v obrazložitvi naziva pravijo, da ni le eden, temveč več razlogov, zakaj si Franci Kralj ta naziv zasluži. Med njimi so zagotovo prizadevanja po obnovi Žovneškega gradu. Pred več kot tridesetimi leti se je namreč vse začelo prav na njegovo pobudo.

Občina je te dni začela obnavljati dve pomembni stavbi celjske kulturnozgodovinske dediščine, to sta Stara grofija, kjer ima prostore Pokrajinski muzej Celje, in Stari grad.

Po februarskem skoraj 48-odstotnem povišanju cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini naj bi se občani to jesen in zimo ogrevali po nespremenjenih cenah. V Komunalnem podjetju Velenje pravijo, da v prihajajoči ogrevalni sezoni ne predvidevajo podražitve daljinskega ogrevanja, razen če bi dobaviteljica toplote Termoelektrarna Šoštanj spremenila ceno nakupa toplote. V Tešu so z izjavami bolj skopi.

Policisti Postaje prometne policije Celje so v sredo izvajali poostren nadzora na avtocesti. Nadzor je bil usmerjen v odkrivanje prekrškov nezadostne varnostne razdalje. Zaznali so 38 kršitev zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. (SŠol, Foto: PUC)

Z zaključkom medobčinskega projekta se je izboljšala vodooskrba za nekaj manj kot 15 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline. »To pomeni, da imajo zdravo in kakovostno pitno vodo v zadostnini količini,« je bil uvodoma jasen Janko Kos, župan Občine Žalec, ki je bila med vsemi šestimi občinami nosilka projekta, za katerega je Spodnjesavinjčanom obljubljen lep kupček nepovratnega denarja. Več kot 70 odstotkov sredstev bosta prispevali Evropska unija in država.

To je eden tistih intervjujev, pri katerem težko narediš piko. Ljubica je namreč zgovorna in temperamentna sogovornica. Zdi se, da ima zares rada življenje v vseh njegovih sončnih in senčnih odtenkih. Pravi, da si ni nikoli dopustila, da bi utišala otroka v sebi, njegov pogum, srčnost in vedoželjnost. Zato se posveča zaščiti otrok, ki so v današnjem svetu, kot poudarja, še vedno žrtve različnih zlorab. Ne le tam nekje, daleč od nas. Po podatkih Evropske komisije je trgovina z otroki tudi v državah Evropske unije v razcvetu.

  Kakšne zanimive zgodbe se skrivajo v zaprašenem malem kovčku s podstrešja, je odkrila Vida Hustič iz Rogaške Slatine, ki se je tako dokopala do pisem, slik in dopisnic svoje stare mame. V kovčku je našla dnevnik, ki ga je njena stara mama, mati enajstih otrok iz zelo velike in premožne družine, pisala tudi v najtežjih obdobjih svojega življenja. Na podlagi zbranega gradiva in številnih virov je nastal dokumentiran zgodovinski roman Dnevnik Mlinarjeve Tončke, ki pripoveduje o družini Novak iz Vrbnega v občini Šentjur.  

CELJE – Nekje med vrvežem otrok na izjemoma za avtomobile zaprti Prešernovi ulici v Celju so župan Mestne občine Celje Matija Kovač, višji svetovalec v Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja Miran Gaberšek in Anja Zagomilšek iz zavoda Vozim spregovorili o programu letošnjega že 22. Evropskega tedna mobilnosti v Celju ter o trenutnih projektih, načrtih in dosežkih na področju trajnostne mobilnosti občine.  

Celjski policisti so v zadnjih dneh v sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa zaznali, da so se na družbenem omrežju Facebook pojavili zapisi oziroma oglasi, kjer posamezniki proti plačilu ponujajo pridobitev slovenskih in mednarodnih vozniških dovoljenj. (SŠol, foto: PUC)  

Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije sta med najboljšimi inovacijami za leto 2023 nova slovenska biometrična osebna izkaznica, ki so jo izdelali v celjskem Cetisu, in palični mešalnik iz podjetja BSH Hišni aparati. Prejeli sta zlato priznanje. Med letošnjimi prejemniki 10 zlatih, 22 srebrnih in 11 bronastih priznanj so še štiri podjetja s Celjskega – podjetje CPPE je za stekleni kombinirani reaktor – filter sušilnik z nagibnim sistemom prejelo srebrno priznanje, prav tako podjetje Pro Labor za inovacijo Pro Heat Box 1, prejemnik bronastega priznanja je Container za inovativni modularni kontejnerski baterijski hranilnik. Priznanja za prebojno inovacijo so se razveselili v podjetju Enaell, v katerem so izdelali pametno golfsko žogico, ki se ne more izgubiti.

V dvorcu Novo Celje je bila v torek zvečer razglasitev nagrajenca pesniške nagrade Fanny Haussmann. Prejel jo je Tom Veber. Skupaj s tem pa še nagrado v vrednosti tisoč evrov, ki jo podarja Občina Žalec.

Stara zgodba »prekategoriziranja« zemljišč, ki je pred leti odnesla takratnega župana Braslovč Marka Balanta, podžupanu Vinku Drči pa prinesla premoženjsko korist, na sodišču še kar ni prišla do zaključka.

  Podjetje Atlantic Grupa je na strehi polnilnice pijač v Rogaški Slatini minuli torek namenu predalo sončno elektrarno, za katero je namenilo približno 900 tisoč evrov. Z naložbo, ki jo je podprla tudi država, so med drugim obeležili 115 let od tega, ko so odkrili vodo z izredno visoko vsebnostjo mineralov in jo zaradi bližine Donačke Gore poimenovali Donat Mg.  

Od 12. oktobra si bo mogoče v kinematografih ogledati nov celovečerni mladinski film Šepet metulja. Ta prikazuje, kako je dijak avtist premagal težave in ob podpori okolja dosegel svoje sanje. Večina kadrov filma je bila posneta na Šolskem centru Celje, od koder je tudi glavnina sodelujočih, od dijakov do zaposlenih. Na današnji novinarski konferenci so zato ustvarjalci predstavili svoj izdelek.  

V času občinskih praznikov ponavadi predstavljamo vesele, spodbudne zgodbe iz lokalnega okolja. Če se na prvi pogled zdi, da smo tokrat naredili izjemo, se motite. Za stenami doma družine Irmančnik, čeprav so še vedno popolnoma napite z vlago, je mogoče čutiti vedrino in optimizem. Da to ni vedno lahko, starša Iztok in Anja ne skrivata. A kot pravita, s skrbmi, ki jih je prinesla poplava, ne želita obremenjevati svojih štirih otrok.

Tako nekako bi lahko zelo preprosto opisali razvoj naselij v gmajnah ob Savinji, ki so bile dolga desetletja neposeljene in so veljale zgolj za kmetijska zemljišča, kjer so, kot znajo povedati babice in dedki, pasli okoliški kmetje. Danes o tem ni ne duha ne sluha. Tamkajšnja zemljišča so namreč postala zaradi odmaknjenosti, zelenja in bližine Savinje med bolj zaželenimi v Spodnji Savinjski dolini. Temu so primerne tudi njihove cene. In kako se je to sploh lahko zgodilo?

Do 23. novembra bo v razstavišču Haus am Dom v Frankfurtu na ogled razstava Alma Maksimilijana Karlin – pisateljica.

Hmelj in veselje sta po slabih dveh mesecih v nedeljo v Braslovčah le prevladala nad zaskrbljenostjo in otožnostjo zaradi posledic poplav. Dan hmeljarjev je v Braslovče z nekaj tedenskim zamikom prinesel tisti klasični poznopoletni utrip, ki smo ga bili vajeni zadnjih 61 let v tej spodnjesavinjski občini.