Za nami je kulturno bogato leto
Kultura
Tipografija

V naši regiji se je na področju kulture ogromno dogajalo, izvedeni so bili številni kakovostni projekti in prireditve. Pomembne jubileje je obeležilo tudi nekaj društev in ustanov. V knežjem mestu je sicer letos duhove buril razpis za kulturo, ki je na cedilu pustil nekatere organizacije in posameznike, ki so s svojim ustvarjanjem pomembno doprinesli k razvoju mestne kulture. V Celju imamo zares bogato kulturno bero in nešteto ustvarjalnih ter pridnih ljudi, ki skrbijo, da naš kraj živi. Občini z izjemo tega sicer ne moremo očitati, da za kulturo ne naredi dovolj, saj jo namreč dosledno podpira. A naj v novem letu vendarle ne naredi iste napake, kot jo je z omenjenim razpisom.

V savinjski regiji letos ni manjkalo dobre glasbe. Januarja smo se tako že 16. leto lahko prepustili tolkalni glasbi v okviru mednarodnega festivala tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu. Tudi v Slovenskih Konjicah je bilo januarsko vzdušje obarvano s Koncertnim ciklom pri Didiju, katerega namen je predvsem širitev umetnosti iz velikih središč v manjši kraj, kot so Slovenske Konjice. Celje je aprila gostilo že 35. Mladinski pevski festival, v okviru katerega je bilo tudi bienalno državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Maja se je v Celjskem domu z območno revijo predstavilo 21 pevskih zborov iz občin Dobrna, Vojnik, Štore in Celje. Avgust je v Laškem minil v znamenju Operne akademije Pehlivanian, koncerta Slavka Ivančiča in festivala klasične glasbe La`Klasik. V Radečah je oktobra ponovno navdušil festival komorne glasbe Sonc.

Odrske deske zasedene celo leto

Leto 2024 je bilo plodno tudi za gledališko umetnost, tako profesionalno kot ljubiteljsko. Med drugim je Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje februarja letos obeležilo že 32. Dneve komedije. Nagrado za žlahtno predstavo po izboru strokovne komisije in po izboru gledalcev je dobila predstava Paradiž SLG Celje. V Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju so se marca srečali najmlajši gledališčniki – s predstavami so postregli dramski krožek Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, gledališčniki OŠ Dobje in učenci Osnovne šole Hruševec Šentjur. Dramska skupina Kulturnega društva Andraž nad Polzelo je aprila navdušila s premiero komedije Modri encijan. Aprila je tudi SLG Celje izvedlo krstno uprizoritev predstave Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije, ki je trajala kar pet ur. Premiero so obeležili tudi v Gledališču Zarja Celje, kjer so prvič odigrali absurdno komedijo Goli pianist in poželi izjemno dober odziv občinstva. 25. junija nas je razžalostila novica, da je umrl dramski igralec in nekdanji upravnik SLG Celje Borut Alujevič – Lujo, ki je na področju delovanja tako celjskega kot slovenskega gledališča pustil velik pečat. Avgusta je na Starem gradu v knežjem mestu krstno uprizoritev doživela predstava potopitvenega gledališča o dinastiji Celjskih grofov z naslovom Celjski vsi. Med 18. oktobrom in 9. novembrom je Gledališče Zarja Celje gostilo že 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča, ki je gledalce ponovno navdušil.

Plodno ustvarjanje literatov

Leto je bilo obogateno tudi s pesniškim ustvarjanjem. Marca so se v Slovenskih Konjicah ob 100-letnici rojstva Ivana Minattija, tudi konjiškega častnega občana, pesniku poklonili z razstavami. Na Vranskem so isti mesec po večletnem prizadevanju v rojstni hiši prvega sodobnega slovenskega založnika Ladislava Schwentnerja gostili prejemnike Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Prav tako v aprilu je Literarno društvo Šentjur izdalo 23. zbornik prispevkov svojih članov z naslovom Z besedami o srčnosti, ki so ga s svojimi umetniškimi prispevki oplemenitili šentjurski likovniki. Junija so v Osnovni šoli Lava Celje proslavili že 9. rojstni dan gibanja Rastoča knjiga. Isti mesec je Velenje gostilo 23. Lirikonfest, književno srečanje, ki je postreglo z izbranimi pesniškimi branji, literarnimi potopisi in s kantavtorsko glasbo. 28. Veronikina nagrada, ki jo podeljuje Mestna občina Celje v sodelovanju s Hišo kulture, je avgusta letos pripadla pesniku, literarnemu kritiku in učitelju slovenščine Denisu Škofiču za pesniško zbirko Tuskulum, mala Veronika je šla v roke dijaku Gimnazije Celje – Center (GCC) Timoteju Kristijanu Kovaču za pesem Ko sem potrkal. V sklopu nagrade vsako leto podelijo tudi zlatnik poezije, ki ga je letos prejel pesnik in pisatelj Boris A. Novak. Oktobra je Občina Žalec že sedmič podelila pesniško nagrado Fanny Haussmann, ki je tokrat pripadla Juriju Hudolinu za pesniški ciklus Rdeča zemlja. Isti mesec je minil tudi v znamenju tistih, ki gledajo skozi drugačne oči. V Celju so namreč izvedli že 20. Bisere Savinje, srečanje slepih in slabovidnih pesnikov ter pisateljev, kjer se je predstavilo 17 literatov.

Pečat pustili tudi likovniki

Ob dnevu žena so likovniki Kulturno-umetniškega društva Polzela na gradu Komenda pripravili likovno razstavo Žena-mati, ki jo je pripravilo 23 umetnikov. Dejavni so bili tudi mladi. V Savinovem likovnem salonu so maja odprli razstavo likovnih del učencev sedmih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Ekspresija in impresija – čutim, torej ustvarjam. Konec petega meseca v letu so v Spodnji Savinjski dolini izvedli tudi 7. likovno kolonijo v Novem kloštru, kjer je slikalo 39 slikarjev.

Umetnost plesa

Konec maja so v počastitev svetovnega dneva plesa, ki ga obeležujemo 29. aprila, v Plesnem forumu Celje izvedli že 17. Korpus, tridnevni festival plesnih ustvarjalcev. Septembra je Medobčinsko društvo Od Celja do Žalca organiziralo že 17. Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. V knežje mesto je društvo pripeljalo 59 folklornih skupin oziroma več kot 1.500 folkloristov. Isti mesec sta plesalki Aja Zupanec in Urša Sekirnik ob podpori Mestne občine Celje in Občine Škofja Loka izvedli tudi plesno-arhitekturni sprehod po Celju. Novembra je Zavod Celeia Celje odprl 2. sezono plesnega cikla, ki se je 12. decembra začel z baletno predstavo Hrestač (suita).

Pomembni jubileji

Letos aprila je 25 let delovanja počastil tudi Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje, ki je jubilej sicer praznoval leta 2022, vendar je bilo praznovanje preloženo zaradi epidemije covida-19. Maja je praznovala Umetniška četrt Celje, ki je obeležila 20-letnico. 20 let je letos dopolnil tudi program umetniške gimnazije likovne smeri GCC. Junija je 25. rojstni dan praznovalo Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur. Julija so v Rogaški Slatini obeležili 20 let delovanja Anine galerije in 10 let delovanja mestne galerije v tamkajšnjem kulturnem centru. Letos novembra je praznovala tudi likovna sekcija Kulturno-prosvetnega društva Svoboda Celje. Ob tej priložnosti so njeni člani v Muzeju novejše zgodovine Celje slovesno odprli razstavo z naslovom Svoboda ustvarjanja, 50 let celjskih likovnikov, kjer so predstavili svoja raznovrstna umetniška dela. Isti mesec je praznoval tudi Komorni moški zbor Celje, ki je proslavil 75 let delovanja. Jubilej ob 90-letnici delovanja je novembra z velikim koncertom obeležila tudi Godba Liboje.

Kaj se je še dogajalo?

Februarja so v Narodnem domu Celje podelili priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture. Igralec Bojan Umek je prejel priznanje za življenjsko delo, za dosežke na področju kulture v preteklih dveh letih pa sta bila nagrajena dr. Bojan Himmelreich, arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje, in Katja Gorečan, pisateljica, literarna komparativistka in magistrica dramaturgije ter scenskih umetnosti. Aprila so se odprla vrata v celoti obnovljene Pelikanove hiše v Celju. V začetku maja pa smo si v Kozjem lahko ogledali razstavo Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes. Festival Kunigunda, projekt Mladinskega centra Velenje z najdaljšo tradicijo, je bil avgusta letos že sedemindvajsetič.

Foto: Andraž Purg

 

Sledite nam