V Mestni občini Velenje nameravajo do leta 2030 energetsko prenoviti več kot 65 odstotkov stavb, zdaj je prenovljena približno tretjina. Gre za finančno zajetno naložbo, ki je občina sama ne zmore, zato v procesu zelene preobrazbe pričakuje finančno pomoč Evropske investicijske banke, je med drugim dejal župan Peter Dermol na mednarodni konferenci o energetsko učinkovitih stavbah. Konferenco sta v Bruslju organizirala Združenje mest C40 in Globalna konvencija županov za podnebje in energijo v okviru kampanje Prenovimo Evropo. Bodo okoljske politike s svojimi ukrepi pripomogle tudi k manjšim stroškom ogrevanja?

Na obvoznico so v občini Gornji Grad potrpežljivo čakali več let. »V središču kraja se soočamo z gostim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v poletnih mesecih je gneča zaradi turistov še toliko večja. Obvozna cesta ga bo razbremenila prometa, zato bo trško jedro privlačnejše za razvoj turistične ponudbe, varnejše za obiskovalce in sprehajalce. Bolj mirno okolje bo za tamkajšnje stanovalce tudi prijetnejše za bivanje,« med drugim poudarja župan Anton Špeh. Slovesno odprtje najnovejše cestne pridobitve, težke približno 5,5 milijona evrov, načrtujejo konec junija. Večino denarja je prispevala direkcija za infrastrukturo, Občina Gornji Grad je zagotovila 722 tisočakov.

Mlekarna Celeia je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,5 milijona evrov več kot leta 2022 in največ doslej. O končnem poslovnem izidu za zdaj v mlekarni še ne govorijo. Direktor Vinko But pravi, da bo podatek znan po seji skupščine, ki bo predvidoma junija. V zadnjih petih letih je družba poslovala s čistim dobičkom samo v letih 2020 in 2022, ko je znašal malo manj kot 200 tisoč evrov.

»Rad potrkam na les, da nam ni treba iskati novih poslov, ampak smo že tako prepoznavni, da ves čas dobivamo povpraševanja.« Tako je pred časom, ko nam je pokazal nove proizvodne prostore v Šonovem, dejal Janko Rajgl, ustanovitelj in direktor podjetja Rajmax. Gospodarska družba, ki se ukvarja s proizvodnjo stavbnega pohištva, je lani obeležila 25 let. Rajglu ni težko priznati, da so bili začetki njegove poslovne poti skromni. Ni začel s pozitivno ničlo, ampak v rdečih številkah. Podjetje ima danes 38 redno zaposlenih. Kot je zapisano v obrazložitvi za zlati grb občine, domačini pri ustanovitelju te gospodarske družbe še posebej cenijo to, da kljub uspešni poslovni poti ostaja zvest domačemu kraju.