V Zgornji Savinjski dolini načrti za Savinjo sprožili številne pomisleke
Okoljsko ministrstvo bo danes v Mozirju predstavilo pobudo za državni prostorski načrt za izvedbo protipoplavnih ukrepov na Savinji od Mozirja do Ljubnega.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dokument predvideva več možnosti z zadrževalniki in posegi v strugo, ob tem pa se že pojavljajo številni pomisleki lokalnih skupnosti Zgornje Savinjske doline in civilne iniciative.
Kaj povzroča največ nasprotovanja?
Kot je za STA povedala predstavnica Civilne iniciative Loke pri Mozirju Alenka Žagar, osnutek državnega prostorskega načrta za celotno Zgornjo Savinjsko dolino predvideva ukrepe za zaščito pred stoletnimi vodami, medtem ko so za območje Mozirja predlagane tudi dodatne rešitve za izredne oziroma zelo redke poplavne dogodke.
Največ nasprotovanja povzroča predvideni koridor skozi naselje Loke pri Mozirju, ki ga načrtovalci obravnavajo kot eno od možnih rešitev. V iniciativi menijo, da bi bilo primerneje dodatno nadvišati načrtovane nasipe ob Savinji, saj takšna rešitev po njihovem ne bi posegala v zasebna zemljišča, objekte in kakovost življenja prebivalcev. Opozarjajo tudi, da bi koridor vplival na več kot sto hiš in več sto prebivalcev ter da njihovi pomisleki doslej niso bili ustrezno upoštevani.
Različni odzivi lokalne skupnosti
Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je za STA ocenil, da največ pomislekov med občani in tudi pri občini vzbuja predvideni koridor skozi naselje Loke pri Mozirju. Državni prostorski načrt sicer predvideva še tri zadrževalnike na Trnavi, zadrževalnika na Mozirnici in Ljubiji, širitev struge Savinje ter obnovo in nadvišanje nasipov. Ena od predlaganih variant vključuje tudi nov most čez Savinjo proti Lokam.
Predstavljeni predlogi so med občani naleteli na različne odzive. Del javnosti ukrepe podpira kot nujne za večjo poplavno varnost, drugi pa opozarjajo na posege v prostor in vplive na naselja.
Po Suhoveršnikovih besedah naj bi ukrepi, skupaj s posegi na zgornjem toku Savinje in Drete, dolgoročno prispevali k večji varnosti območja. Hkrati pa kaže, da bo ključen del nadaljnjega postopka usklajevanje z lastniki zemljišč, lokalnimi skupnostmi in strokovno javnostjo ter iskanje kompromisnih rešitev.
Več poudarka na naravi prijaznimi ukrepi
Za župana Ljubnega ob Savinji Franja Naraločnika pa je ključen zadržek razmišljanje o velikih suhih zadrževalnikih, ki bi lahko v primeru porušitve pomenili resno tveganje za naselja dolvodno od Ljubnega, zato bi bila po njegovem mnenju nujna dodatna geološka preverjanja.
Na območju občine so sicer predvideni zadrževalniki na Savinji in Ljubnici ter med Okonino in Grušovljem. Občani načrt spremljajo z velikim zanimanjem, a tudi z zaskrbljenostjo zaradi možnih vplivov na naselja, kmetije in morebitne razlastitve. Župan poudarja, da bi bilo treba več poudarka nameniti manjšim, naravi prijaznim ukrepom v povirjih, ki bi postopno zmanjševali vodno moč, ob hkratnem ohranjanju prostora in narave.
Kaj vse zajema pobuda?
Pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta zajema celovit nabor ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje na odseku od Mozirja do Ljubnega ob Savinji. Gre za približno 21,5 kilometra dolg pas reke in njenih pritokov v Zgornji Savinjski dolini, kjer se v projekt vključuje pet občin: Braslovče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Ljubno, so zapisali na okoljskem ministrstvu.
Dokument je del širšega sklopa že načrtovanih protipoplavnih ureditev v Spodnji Savinjski dolini in na porečju Drete ter temelji na strokovnih analizah in konceptu sistemsko povezanih ukrepov za celotno porečje Savinje.
Osnovni cilj pobude je zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij Mozirje, Nazarje, Varpolje, Rečica in Ljubno ob Savinji za pojav visokih vod s povratno dobo 100 let, z varnostno višino vsaj 100 centimetrov in upoštevanjem vpliva podnebnih sprememb. Hkrati pobuda predvideva tudi izboljšanje varnosti kmetijskih zemljišč, večjo prilagodljivost prostora ob izrednih dogodkih ter čim manjše vplive na okolje in obstoječo infrastrukturo.
Ključni ukrepi
Med ključnimi ukrepi so območja suhih zadrževalnikov ob Savinji in njenih pritokih, med njimi Rjavec in Filjač ter več zadrževalnikov na Ljubnici, Rečici, Mozirnici, Trnavi in Ljubiji. Predvideni so tudi ureditve struge Savinje, lokalni protipoplavni ukrepi, posegi v brežine ter prilagoditve obstoječih nasipov in cestne infrastrukture.
Posebej pomembna je predvidena izvedba večjega suhega zadrževalnika Rjavec, ki bi lahko bistveno vplival na obseg potrebnih dolvodnih ukrepov, kot so nasipi in zidovi. Varianti se razlikujeta tudi glede rešitev v Mozirju, Nazarjah ter pri ureditvi državne ceste v Soteski pri Mozirju. Ministrstvo bo na podlagi zbranih mnenj, podanih pripomb in strokovnih podlag pripravilo končno usmeritev za nadaljnjo fazo načrtovanja omenjenega državnega prostorskega načrta.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
