Kritično in čustveno o zaprtju premogovnika
Svetniki Mestne občine Velenje so bili na včerajšnji izredni seji večinoma zelo kritični do osnutka nacionalne strategije za izstop iz premoga in predvidene letnice izstopa 2033. Med drugim od vlade zahtevajo, da sta pred določitvijo letnice prenehanja izkopavanja premoga v Šaleški dolini sprejeta zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju doline. Poleg tega od države pričakujejo še pomoč pri zagotavljanju najmanj pet tisoč primerljivih delovnih mest, zanesljiv nadomestni toplotni vir in podporo projektom v vrednosti 1,1 milijarde evrov.
V dvorani Doma kulture v Velenju so v torek popoldan sedeli vsi najpomembnejši predstavniki slovenske energetike. Več kot tri ure so velenjski mestni svetniki poslušali predstavitve posameznih predstavnikov, zakaj je treba premogovnik zapreti že leta 2033 in zakaj bi bilo to hitenje lahko nevarno.
Na trenutke precej čustveno in tudi ostro razpravo je odprl državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je dejal: »Neizogibno je, da je era premogovništva končana in da se moremo tega prej ali slej zavedati.« Ob tem je pojasnil, zakaj je letnico za opustitev premoga treba določiti do konca leta. »V skladu za pravičen prehod je 235 milijonov evrov. Gre le za prvo obdobje 2021–2026. Bolj ko bomo odločitev odlagali v neko nedoločljivo prihodnost, manj bo denarja.« 235 milijonov evrov, kolikor naj bi Slovenija ob izpolnjenih pogojih imela na voljo za pravičen prehod savinjsko-šaleške in zasavske regije, je po mnenju velenjske občine in še nekaterih drugih govornikov premalo. Občina, kjer pravijo, da ne čakajo samo na državo, ampak se tudi sami pripravljajo na prestrukturiranje, je namreč že zdaj prepoznala za 1,1 milijarde evrov projektov.
»235 milijonov evrov je več denarja, kot je bilo namenjenega celotni energetiki za vso državo v prejšnji finančni perspektivi,« je odgovorila vodja sektorja za pravne in mednarodne energetske zadeve na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen, ki je tudi predstavila osnutek strategije. Pojasnila je še, da je skoraj gotovo cilj EU popolno razogljičenje do leta 2040 in poudarila, da le še pet držav članic ni določilo letnice izstopa in na ministrstvu si želijo, da bi Slovenija to storila še pred predsedovanjem EU.
Je rudar še poklic prihodnosti?
Seršenova je svoj nastop zaključila z besedami: »Rudar ni poklic prihodnosti. Potrebujemo novo vizijo te regije,« in s tem precej razjezila številne v dvorani. V nadaljevanju je bilo tako slišati kar nekaj odgovorov na to trditev. Najbolj neposreden je bil generalni direktor Premogovnika Velenje (PV) dr. Janez Rošer, ki je dejal, da se s takšno dikcijo ne more strinjati. »Hudič je v podrobnostih. Premogovništvo in rudarji, ki delujejo na tem področju, niso več poklic prihodnosti. Moramo pa se zavedati, da je premog energetska surovina, ki sodi pod okrilje mineralnih surovin. Nekovinske mineralne surovine so v Sloveniji še kako pomembne. Sploh pri vseh infrastrukturnih projektih, kdor ne ve, gradnje predorov sodijo tudi pod to okrilje.«
Enakovredna delovna mesta
Če želimo res zagotoviti pravičen prehod, je treba predhodno zagotoviti tudi približno pet tisoč primerljivih delovnih mest, še opozarjajo v Velenju. To, da nihče ne bo pozabljen in da nihče ne bo ostal brez dela, je sicer že v uvodu zatrdil državni sekretar Košorok, ni pa navedel, kako bodo to zagotovili.
O enakovrednih in enako dobro plačanih delovnih mestih je govoril tudi predsednik sindikata delavcev rudarstva in energetike Asmir Bečarević: »Rudarji smo ogromno prispevali ne le Šaleški dolini, ampak celotni Sloveniji, ker smo ves čas zagotavljali zadostno količino električne energije! Bili smo temelj blaginje, zato pričakujemo, da bomo tudi v prihodnje rudarji zaposleni v energetiki, razen če se dogovorimo drugače, in da bomo ustrezno plačani, da se naš standard ne bo spremenil.«
Medtem je predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar opozoril, da so se pripravljavci pisanja strategije lotili na napačnem koncu: »Pred določitvijo letnice bi morali odgovoriti na vprašanja, kako bomo nadomestili energijo, ki jo proizvedemo na tej energetski lokaciji.« Sevčnikar je prepričan, da bi bila prava in pravična letnica za opustitev premoga in zaprtje velenjskega premogovnika leto 2042.
Predsednik sindikata PV Simon Lamot pa je ob tem dodal, da je ogljik globalni problem: »Teš v tej zgodbi predstavlja 0,1 promila. Treba je vedeti, preden zapremo enega najmodernejših sistemov v Evropi, da v globalnem vidiku ne bomo naredili popolnoma ničesar.«
Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj sta, kot je bilo slišati na tokratni izredni seji, kot siamska dvojčka, eden brez drugega ne moreta in v tem trenutku še vedno zagotavljata tretjino slovenske električen energije.
Župan Peter Dermol je ob zaključku večurne razprave izpostavil, da letnica zapiranja Premogovnika Velenje niti ni tako pomembna; najbolj pomembni so programi, vsebine, ukrepi, s katerimi bomo izvedli kakovostno in pravično prestrukturiranje. Dodal je, da se ga lahko lotimo napačno in ga ne bomo izvedli do leta 2054, če ne bo zagotovljenih finančnih virov.
{podcast id=220}
Državni sekretar Blaž Košorok z Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije je poudaril, da v procesu prestrukturiranja nihče ne sme ostati pozabljen, saj je to smisel pravičnega prehoda. Zaključil je, da je debata odprla nove vidike, dobili so nove pripombe, ki jih bodo upoštevali, saj javna razprava poteka s socialnimi partnerji, lokalnimi skupnostmi, regionalnimi agencijami, gospodarsko zbornico in energetskimi družbami. Končna odločitev glede letnice konca odkopavanja premoga bo sprejeta na temelju vseh dejstev.
{podcast id=221}
{podcast id=222}
Foto: Andraž Purg - GrupA
Preberite več v Novem tedniku
