Arhiv NTRC

Tako že hiter pregled seznamov pripomočkov in delovnih zvezkov, ki so jih minule dni morali kupiti starši in so objavljeni na spletnih straneh šol, pokaže velike razlike. Na primer: v šestem razredu je v eni od celjskih šol dovolj samo delovni zvezek za angleščino, medtem ko morajo imeti šestošolci v drugi celjski šoli kar sedem delovnih zvezkov. Zakaj tako velike razlike in ali se tega res ne da poenotiti? Ali je delovni zvezek res nujen in koristen pripomoček pri pouku? Po kakšnem ključu jih učitelji izbirajo?

 Samostojnost in odgovornost učiteljev

Kako je urejeno področje izdaje in izbire delovnih zvezkov, smo vprašali ministrstvo za izobraževanje, kjer so odgovorili, da so učitelji strokovno neodvisni pri izvedbi pouka in izbiri učbenikov ter učnega gradiva. Pri tem morajo upoštevati tako predpise kot priporočila za izbiro učbenikov ter učnih gradiv, ki jih je objavil zavod za šolstvo. Učiteljem je torej naložena odgovornost izbire ustreznega gradiva, ki ni nujno vedno najbolj primerno. Kako na to problematiko gledajo v zavodu za šolstvo, kjer pravijo, da je njihova vloga zgolj svetovalna?

»Pri izbiri dodatnih gradiv sta šola in učitelj samostojna, kar seveda pomeni, da nosita odgovornost za to, da je ta odločitev tudi strokovna. Zavod lahko svetuje, če to želijo,« pravi mag. Špela Drstvenšek, predstojnica celjske območne enota zavoda za šolstvo.

Zavod svetuje

Za razliko od učbenikov, ki jih pregledujejo in potrjujejo strokovni sveti, tega pri delovnih zvezkih ni. »Zato je velika odgovornost šol in strokovnih delavcev glede premisleka o uporabi teh gradiv,« pravi sogovornica. Na vprašanje, zakaj te stvari niso poenotene za vse šole pri nas, odgovarja: »Zavod svetuje, naj bodo so v središču pouka in priprav učenci, tudi pri načrtovanju učbenikov, delovnih zvezkov in drugega gradiva. Glede na to, da so v razredu zelo različni učenci tako po sposobnostih kot po načinih učenja, mora učitelj zares skrbno pretehtati, katere delovne zvezke bo uporabljal. Gradivo, ki ga pripravi nekdo drug, ki ne pozna njegovih učencev, je redko primerno za vse. Ko se odloči za uporabo nekega delovnega zvezka, mora tudi naloge in dejavnosti v njem prilagajati, dopolnjevati glede na učence, ki jih ima v razredu. Ne morem si predstavljati, da bi učenec, ki ima na nekem področju primanjkljaj, in učenec, ki je na tem področju nadarjen, ves čas za utrjevanje ali domače naloge opravljala iste naloge,« meni predstojnica in dodaja, da zato tudi ni smiselno, da bi država predpisala, kateri delovni zvezek naj bi bil v uporabi v celi državi.

Vodilo je učni načrt

Ali so delovni zvezki nujni pri pouku ali ne, Drstvenškova odgovarja: »Učitelj lahko zmore tudi brez delovnih zvezkov, lahko pa si pomaga tudi z drugimi gradivi. Ko sem bila ravnateljica, smo zmanjšali število delovnih zvezkov in jih obdržali tam, kjer so bili ustrezno kakovostno porabljeni. Je pa veliko odvisno tudi od načina učiteljevega poučevanja.«

Kakovost uporabe delovnih zvezkov je odvisna od tega, kako jih učitelj uporablja, meni. »Veliko jih uporablja delovne zvezke, ker imajo pri roki naloge in lahko z njimi dodatno zaposlijo učence. Ko se v šolah odločajo o delovnih zvezkih, je treba premisliti tudi o načinu njihove uporabe.«

Strinja se, da so lahko ponudbe založb zelo privlačne, zato je po njenem mnenju vloga ravnatelja in vodij strokovnih aktivov še toliko večja, da se zavedajo, da je njihovo osnovno vodilo pri delu izvedba učnega načrta oziroma kataloga znanj. »Težave imamo tudi z učbeniki, saj so nekateri zelo obsežni in učitelji vzamejo za vodilo učbenik in ne učnega načrta.«

Foto; SHERPA

Več v Novem tedniku, ki je izšel 1. 9.

Preberite več v Novem tedniku