Tudi po 80 letih zločin ni pozabljen
»Biti mati, oče, sin ali hči je za nas, ki smo se rodili v času po vojni, nekaj tako naravnega, da se sploh ne zavedamo neizbrisnega pomena teh vezi. Tisti, ki so pred 80 leti v tej šoli 10. ali 20. avgusta ostali čisto sami, stari nekaj mesece ali starejši, dobro vedo, kaj pomeni, če ti je vzeto, kar ti pripada po zakonu narave in kar si drzne presekati le skrajna človeška sprevrženost.«
Tako je na dopoldanski slovesnosti, ki jo je v I. OŠ Celje pripravil Muzej novejše zgodovine Celje, med drugim dejala Nataša Konc Lorenzutti, povezovalka prireditve. Skupaj z režiserko Majo Weiss pripravlja dokumentarni film z naslovom »Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna«.
Te dni je minilo 80 let od izgona in ločitve mater in otrok v takratni celjski okoliški šoli. Kot je dejal Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok, je bil to del nacističnega načrta, da bi zatrli vsakršen upor na ozemlju, ki so si ga lastili. Načrt nasilja in genocida je predvideval, da je moške treba postreliti ali jih poslati v taborišča, ženske poslati v taborišča, otroke pa namestiti na nemškem ozemlju. Avgusta 1942 so bile družine partizanov ali njihovih podpornikov privedene v I. OŠ Celje, kjer so ločili ženske in moške, starejše in otroke. »600 otrok, od nekaj tednov starih dojenčkov do 18-letnih deklet in fantov je bilo odpeljanih v prehodno taborišče pri Gradcu. Septembra je bilo 50 dojenčkov iz te skupine odpeljanih v taborišče na Bavarsko, njihova nadaljnja doživetja pa so različna,« je povedal Žmavc.
Dva od teh sta bila tudi Erika in Vili, ki sta bila osrednja gosta prireditve Otroka pozabljene domovine. Ingrid von Oelhafen, ki se je rodila v Rogaški Slatini kot Erika Matko, se je v Slovenijo vrnila že četrtič, medtem ko Haymo Henry Heyder, ki se je rodil kot Vili Goručan v Celju, ni uspel priti iz daljnje Kostarike in je pri dogodku sodeloval s pomočjo spletne povezave. Njuni zgodbi sta različni, obe pa pretresljivi. Kot otroka Lebensborna, kar pomeni, da sta bila kot rasno ustrezna dojenčka vključena v tajni Himmlerjev program za razširitev arijske rase, sta bila oddana v rejo nemškim družinam. Nikogar od njiju po vojni niso našli in vrnili v domovino. Svoje korenine sta sama odkrila šele mnogo kasneje.
Zbrane je nagovoril tudi direktor MNZ dr. Tonček Kregar, v kulturnem programu pa so sodelovali še Lucija in Veronika Lorenzutti, Kristian Koželj in Kvintet učiteljev Gimnazije Celje – Center.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
