Gobe rastejo, inšpektorji preverjajo: kam po gobe na Celjskem?
Košaro v roke, a previdno! Na Celjskem je gobarska sezona v polnem teku, inšpektorji pa tudi pri nas preverjajo gobarje. Kje iskati gobe in kaj morate vedeti, preden se odpravite v gozd?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gobarska sezona je v polnem teku, z večjim obiskom gozdov so na terenu tudi inšpektorji. Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo v času gobarske sezone izvaja usmerjene inšpekcijske nadzore nad spoštovanjem predpisov, ki urejajo nabiranje samoniklih gliv in varstvo zavarovanih vrst gliv.
Inšpektorji preverjajo predvsem količino in vrste nabranih gob, način njihovega nabiranja ter ravnanje z gobami in njihovim rastiščem. Kot so zapisali na Inšpektoratu RS za okolje in prostor, nadzori potekajo predvsem na območjih, kjer je zaradi ugodnih pogojev za rast gob in večjega obiska gozdov mogoče pričakovati večje število nabiralcev.
Za gobarje s Celjskega se ob tem postavlja zelo praktično vprašanje: kam se v teh dneh sploh odpraviti po gobe?
Pet območij, ki jih velja imeti na radarju
Celjsko gozdnogospodarsko območje je zelo razgibano in obsega številne gozdnate hribe. Med večjimi gozdnimi celotami Zavod za gozdove Slovenije navaja med drugim Paški Kozjak, Konjiško goro, del Boča ter območje od Kopitnika do Bohorja. Prevladujejo bukovi gozdovi, pomemben delež pa imata tudi smreka in druge drevesne vrste.
Prav raznolikost gozdov in nadmorskih višin pomeni, da so lahko razmere za rast gob precej drugačne že nekaj kilometrov stran.
1. Dobrovlje in Čreta
Če želite ostati razmeroma blizu Celja, so Dobrovlje in območje Črete med zanimivejšimi izbirami. Gre za gozdnat svet nad Spodnjo Savinjsko dolino, območje Dobrovelj pa je tudi uradno vključeno v gozdnogospodarske evidence Zavoda za gozdove Slovenije.
Aktualna gobarska napoved za širšo Zgornjo Savinjsko dolino trenutno med dobro ocenjenimi območji izpostavlja tudi Čreto pri Kokarjah in Dobrovlje–Čreto. Na posameznih točkah je indeks trenutno v območju, ki ga napoved označuje kot »odlično«.
To seveda ni zagotovilo, da boste domov prišli s polno košaro. Pri gobah odločajo predvsem konkretna mikro lega, vlaga, temperatura, drevesna sestava in čas od zadnjih padavin.
2. Paški Kozjak in gozdovi nad Dobrno
Druga zanimiva izbira v bližini Celja je Paški Kozjak, predvsem gozdovi nad Dobrno in proti višjim legam. Paški Kozjak je ena od večjih gozdnih celot celjskega območja. Zavod za gozdove Slovenije na območju Dobrne med drugim evidentira gozdne površine na območju Paškega Kozjaka, Brdc nad Dobrno in okoliških gozdov.
Za obiskovalce je zanimiva tudi Gozdna učna pot Dobrna, ki poteka proti Paškemu Kozjaku. Če se odpravljate na to območje, se splača pogledati predvsem v bolj strnjene gozdne dele in na različne višinske lege, ne zgolj ob najbolj obiskanih poteh.
3. Gozdovi nad Libojami, Šmohor in Kotečnik
Za tiste, ki ne želijo daleč iz Celja, so zanimivi tudi gozdovi nad Libojami proti Šmohorju in Kotečniku.
Da gre za izrazito gozdnat prostor, kažejo tudi gozdnogospodarske evidence Zavoda za gozdove Slovenije, ki na tem območju med drugim navajajo krajevna imena Šmohor, Kotečnik, Slomnik in okoliške gozdove. Prednost tega območja je predvsem dostopnost iz celjske smeri. Tudi tukaj pa velja: najbolj obiskane poti niso nujno najbolj zanimivi deli gozda.
4. Konjiška gora
Če ste pripravljeni iz Celja kreniti nekoliko vzhodneje, je zanimiva tudi Konjiška gora. Konjiška gora je ena od večjih gozdnih celot celjskega gozdnogospodarskega območja, ki se razteza med različnimi dolinami in višinskimi legami. Zavod za gozdove Slovenije jo uvršča med pomembnejše gozdnate dele celjskega območja.
Zaradi razgibanega terena in različnih gozdnih rastišč se tudi tukaj splača iskati na različnih višinah in v različnih tipih gozda.
5. Višje lege proti Goltem in Zgornji Savinjski dolini
Če vam ni težko iz Celja narediti nekoliko daljšega izleta, se možnosti precej razširijo proti Goltem, Menini, Smrekovškemu pogorju in drugim višjim predelom Zgornje Savinjske doline.
Aktualna gobarska napoved med dobro ocenjenimi območji trenutno navaja več lokacij na tem območju, med drugim Golte, Dobrovlje–Čreto, Smrekovško pogorje, Menino planino in Dleskovško planoto.
Pri tem velja dodatna previdnost: višje lege imajo drugačne vremenske in talne razmere kot Celjska kotlina, zato ni mogoče vseh območij obravnavati enako.
Ni vsaka dobra gobarska lokacija tudi blizu Celja
Pri izboru območij je pomembno opozorilo. Aktualna gobarska napoved je uporabna predvsem kot orientacija, ne kot zagotovilo za uspešen gobarski izlet.
Razmere se lahko razlikujejo že med dvema bližnjima gozdovoma. Na rast vplivajo padavine, temperatura, nadmorska višina, sestava gozda, vrsta tal in čas od zadnjih padavin. Zato je bolje govoriti o območjih z ugodnejšimi pogoji, ne pa o zagotovljenih »gobarskih lokacijah«.
Pozor, največ dva kilograma na dan
Pri gobarjenju ne gre samo za to, koliko gob najdemo, ampak tudi kako jih nabiramo. Veljavna uredba določa, da lahko posameznik v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob. Poleg tega lahko nabere tudi posamezno gobo, ki tehta več kot dva kilograma.
Predpisi določajo tudi način nabiranja. Prepovedana je uporaba pripomočkov, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje. Gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno v trdni in zračni embalaži, ki omogoča širjenje spor.
Posebej velja biti pozoren na zavarovane vrste gliv. Pri njih veljajo dodatne omejitve, zato gobe, ki jih ne poznamo oziroma jih ne moremo zanesljivo določiti, ni smiselno nabirati.
Inšpektorji preverjajo tudi način nabiranja
Akcija inšpekcije je usmerjena v nadzor spoštovanja zakonodaje, ki ureja nabiranje samoniklih gliv in varstvo zavarovanih vrst. Nadzor tako ni omejen zgolj na tehtanje košare. Inšpektorje zanimajo tudi vrste nabranih gob, način nabiranja ter ravnanje z gobami in samim rastiščem.
V primeru ugotovljenih kršitev so mogoči inšpekcijski in prekrškovni ukrepi, v zakonsko določenih primerih tudi zaseg gob oziroma drugih predmetov, pridobljenih v nasprotju s predpisi.
Gobarjenje naj ostane užitek, ne tekmovanje
Če se boste v teh dneh odpravili v gozdove okoli Celja, Dobrovelj, Dobrne, Liboj, Konjiške gore ali proti višjim predelom Savinjske doline, zato velja predvsem nekaj osnovnih pravil: nabirajte le gobe, ki jih zanesljivo poznate, ne poškodujte rastišča, spoštujte omejitev količine in preverite, ali na območju veljajo dodatni varstveni režimi.
Košara naj bo polna, vendar ne za vsako ceno. Gobarska sezona je namreč najboljša takrat, ko se iz gozda vrnemo z nekaj dobrimi gobami – in ga pustimo takšnega, kot smo ga našli.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
