V celjski regiji več prihodkov, a četrtina podjetij v rdečih številkah
V kakšni kondiciji je bilo gospodarstvo celjske regije v letu 2025?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Število zaposlenih v podjetjih celjske regije se je lani v primerjavi z letom 2024 zmanjšalo za pol odstotka. Po podatkih celjske izpsotave Ajpesa večji upad zaposlenih beležijo v predelovalnih dejavnostih, medtem ko se je število zaposlenih povečalo zlasti v gradbeništvu.
V zelenih številkah
Produktivnost se je izboljšala in presegla rast plač. Vsak zaposleni je v povprečju k dodani vrednosti prispeval približno 58.000 evrov. Zaostanek regijske produktivnosti za slovenskim povprečjem, ki je znašalo 67.102 evra, je ostal na enaki ravni kot leto prej. Odhodki so nekoliko presegli 9,8 milijard evrov, njihova rast pa je ostala malce pod rastjo prihodkov.
Čisti dobiček se je v primerjavi z letom 2024 rahlo zmanjšal, čista izguba je bila nižja za dobro tretjino. Glede na to so družbe celjske regije leto 2025 sklenile v zelenih številkah, to je s 438 milijoni evri neto čistega dobička.
Višji prihodki v gradbeništvu
Trgovina kot druga najmočnejša dejavnost je lani dosegla nekoliko višjo rast prihodkov - nominalno za 4 odstotke, pri čemer gre tudi tukaj zlasti zasluga prihodkom od prodaje na tujem trgu. Tudi v gradbeništvu so se lasnki prihodki razmeroma močno povečali, in sicer so dosegli nominalno 14-odstotno rast, dvig pa beležijo tako na domačem kot tujem trgu.
Z vidika najvišjega deleža neto čistega dobička v prihodkih oziroma marže so bile nadpovprečno uspešne družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti, pa tudi iz dejavnosti rudarstva ter poslovanja z nepremičninami. Med gospodarsko močnejšimi dejavnostmi so najnižji delež neto čistega dobička v prihodkih dosegle družbe iz dejavnosti trgovine.
Celje, Žalec, Šentjur
Kot je še razvidno iz podakov Ajpesa, so glede na sedež družb lani največji obseg celotnih prihodkov podobno kot minula leta ustvarile družbe iz Mestne občine Celje, v kateri sta bili registrirani dve petini podjetij regije.
Obseg prihodkov v teh družbah je lani zrastel nominalno za 4 odstotke, pri čemer so se povečali prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu. Delež teh družb v regijskem izvozu je znašal 35 odstotkov.
Sledijo družbe iz žalske občine, kjer je bila registrirana dobra desetina družb regije. Rast prihodkov v teh družbah je bila lani 7-odstotna, pri čemer so secdosti izraziteje povečali prihodki od prodaje na tujem kot na domačem trgu.
Na tretjem mestu po obsegu prihodkov so podjetja iz občine Šentjur, ki so lani obdržale prihodke, približno na enakem nivoju kot leto prej, pri čemer so se prihodki od prodaje na domačem trgu nekoliko povečali, na tujem trgu pa zmanjšali.
520 milijonski čisti dobiček
Čisti dobiček družb je lani znašal 520 milijonov evrov (520.274 tisoč evrov) in se je glede na leto prej nekoliko zmanjšal - upoštevajoč inflacijo je v primerjavi z letom 2024 nižji za slabe 3 odstotke. Malo manj kot tretjino čistega dobička regije so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti, njegov obseg pa se je v teh dejavnostih zmanjšal bolj kot na regijskem nivoju - nominalno za 9 odstotkov.
Še večji, 22-odstotni padec, so beležile družbe v dejavnosti trgovine. Nasprotno se je v dejavnosti gradbeništva okrepil za desetino.
Skoraj 50-odstotno rast čistega dobička so dosegle družbe iz finančnih in zavarovalniških dejavnosti ter poslovanja z nepremičninami, vendar pa te družbe v masi čistega dobička regije predstavljajo majhen delež.
V rdečih številkah četrtina podjetij
Lani je četrtina podjetij v celjski regiji ustvarila čisto izgubo. V njih je po podatkih Ajpesa zaposlenih 18 odstotkov vseh delovno aktivnih ljudi v celjski regiji. Čista izguba je znašala nekaj manj kot 83 milijonov evrov in se je glede na leto prej zmanjšala za dobro tretjino. Največji delež regijske izgube so v letu 2025 ustvarile družbe iz predelovalnih dejavnosti in trgovine, pri čemer se je obseg čiste izgube v predelovalnih dejavnostih prepolovil, v trgovini pa povečal za 3,3- krat.
Lansko poslovno leto so v rdečih številkah zaključila podjetja s področja kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, medtem ko so ostale dejavnosti leto zaključile v zelenih številkah.
Rahlo višje plače
Povprečna mesečna bruto plača v družbah celjske regije je lani znašala 2.188 evrov ali dobrih 80 evrov več kot leto poprej. Glede na leto prej se je povečala za 4 odstotke, realno pa za odstotek. Še naprej je zaostajala za povprečno plačo družb v Sloveniji (2.474 evrov), lani je bila nižja za 286 evrov ali dobro desetino.
Najvišje povprečne plače so prejemali zaposleni v dejavnostih v zvezi z informacijskimi storitvami, oskrbe z električno energijo, plinom, paro in hladnim zrakom, zdravstva in socialnega varstva ter rudarstva. Te plače so po podatkih Ajpesa presegle tudi državno povprečje, v teh dejavnostih so zaposleni dosegali tudi nadpovprečno produktivnost.
Lani so najvišje plače izplačevale družbe iz občin Štore, Dobje in Vitanje, pri čemer so slovensko povprečje presegle zgolj podjetja iz štorske občine. Na repu so bile glede plač družbe iz občin Tabor, Kozje in Podčetrtek, ki so dosegle le okrog 80 odstotkov slovenskega povprečja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
