Gospodarstvo celjske regije v letu 2025: leto pomembnih naložb in jubilejev
Po čem si bodo podjetja na širšem celjskem območju zapomnila leto 2025?
Cinkarna Celje na primer morda po tem, da je spet poslovala bolje, kot je načrtovala, Unior po tem, da je celo leto iskal rešitve, kako se izkopati iz velikih dolgov, Kronoterm po tem, da je izdelal najbolj napredno in najbolj učinkovito sanitarno toplotno črpalko v Evropi, Maksim po tem, da je za prostorsko stisko ene od svojih proizvodnih družb končno našel rešitev.
Marsikateri družbi bo leto ostalo v spominu zaradi naložbe, za katero pričakuje, da ji bo zagotovila še uspešnejšo prihodnost. Družina Jager si bo leto 2025 najbrž zapomnila po spodbudni novici, da je utrdila svoj položaj visoko na lestvici najpremožnejših Slovencev, glava te družine pa po tem, da je začela pisati svojo zgodbo o cvetju v jeseni.
Nič pretresljivega
Pravzaprav se v regiji letos ni zgodilo nič takšnega, kar bi zatreslo njeno gospodarstvo. Res je sicer, da zaradi ohlajanja najpomembnejših izvoznih trgov, predvsem tistih, na katerih za avtomobilsko industrijo dela veliko podjetij, marsikdo poroča o upadanju naročil, vendar je strah pred večjimi pretresi, vsaj za zdaj, odveč, pravijo poznavalci.
Kako je gospodarstvo na Celjskem poslovalo letos, kakšne rasti je doseglo, koliko novih trgov je osvojilo, kakšna je bila njegova produktivnost, kakšna povprečna dodana vrednost na zaposlenega, koliko novih delovnih mest je odprlo, bo mogoče zapisati šele spomladi prihodnje leto, ko bo Ajpes na podlagi letnih bilanc podjetij pripravil analizo. Podlaga na začetku leta ni bila slaba, čeprav je bila lanska rast nekoliko skromnejša. Gospodarske družbe so ustvarile nekoliko manj prihodkov od prodaje kot leto prej, a so v leto 2025 vstopile s kar 530 milijoni evrov čistega dobička. Žal je bilo več tudi čiste izgube. Znašala je približno 140 milijonov evrov.
Težko letos, še težje prihodnje leto?
Za malo manj kot tretjino te izgube so bili krivi v Uniorju. Kot so dejali, je bila predvsem posledica »čiščenja« starih grehov. Letos jim gre bolje, tudi zaradi prodaje turistične družbe Unitur in podjetja v Srbiji, zaradi ukinitve programa strojegradnje ter še nekaterih drugih ukrepov. Zaradi večletnega slabega poslovanja strojegradnje, ki je ustvarjala malo prihodkov in veliko izgube, ter zaradi domnevnih nepravilnosti in morda celo nezakonitosti, ki naj bi dogajale v njej, je uprava naročila pregled njenega poslovanja od leta 2018 do 2024. Kaj je ugotovila revizija ter kakšne nadaljnje dejavnosti in ukrepe mora pripraviti vodstvo družbe, v Uniorju (še) niso razkrili.
Uprava je proti koncu leta ocenila, in te ocene so bile zelo spodbudne, da naj bi zreška družba za razliko od lani leto 2025 zaključila s čistim dobičkom. Pozitiven naj bi bil tudi čisti poslovni izid celotne skupine Unior. A je res, da v tej oceni ni upoštevala obveznega izplačila božičnice, kar bi ob še nekaterih drugih dejavnikih lahko vplivalo na končni rezultat poslovanja.
Čeprav so se finančne obveznosti Uniorja letos nekoliko znižale, so še vedno zelo visoke. Za celotno skupino so konec septembra znašale 102 milijona evrov, za matično družbo nekaj milijonov evrov manj. Podjetje zato nujno potrebuje dokapitalizacijo, katere vsebina in časovni potek javnosti še nista znana. Da bi se pri bankah nekoliko razdolžil in hkrati pridobil denar za nujne naložbe v proizvodnji, potrebuje 47 milijonov evrov.
Po pisanju nekaterih medijev je družina Šešok oziroma njena družba Iskra ponudila 40 milijonov evrov svežega kapitala, nakup 65-odstotnega deleža podjetja za simboličen en evro ter prestrukturiranje v petih letih, a je država, ki je največja lastnica družbe, ponudbo zavrnila. Zreške kovače vsekakor čaka še eno težko leto, saj se bo o tem, kakšna bo prihodnost njihovega podjetja, treba odločiti čim prej.
Dobiček cinkarne spet višji od pričakovanega
Med podjetji, sicer zelo redkimi, ki so javno že ocenila poslovanje v letu 2025, je tudi Cinkarna Celje, največje in tudi najbolj uspešno proizvodno podjetje v celjski regiji. Letos bo imela bistveno boljše rezultate, kot jih je napovedala ob koncu lanskega leta. Takrat je ocenila, da naj bi v letu 2025 njen dobiček znašal 15,3 milijona evrov, a ga je za milijon evrov več imela že ob koncu prvih devetih mesecev. Čisti prihodki od prodaje bodo predvidoma nekoliko nižji od načrtovanih.
Namesto napovedanih 206,3 milijona evrov naj bi znašali 197,7 milijona evrov. Povpraševanje po pigmentu titanovega dioksida, ki je njen ključni izdelek, je namreč na mednarodnih trgih še vedno zadržano, še vedno je močna konkurenca azijskih proizvajalcev, ki zaradi uvedbe antidumpinških ukrepov iščejo nove poti za prodajo svojega titanovega dioksida na evropskem trgu.
Iz cinkarne so tudi že sporočili, kakšne poslovne rezultate načrtujejo v letu 2026. Pri napovedi so tako kot že vsa zadnje leta spet zelo previdni. Pravijo, da bodo ustvarili nekoliko manj prihodkov, čisti poslovni izid naj bi bil občutno nižji od letošnjega. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali 194,3 milijona evrov, čisti dobiček 8 milijonov evrov. Nižji čisti dobiček bo posledica znižanja povprečne cene titanovega dioksida in višjih cen strateških surovin. Kljub pričakovanemu poslabšanju poslovnih rezultatov namerava cinkarna za naložbe porabiti 17,2 milijona evrov. Največ denarja bo v skladu s svojimi trajnostnimi strateškimi cilji namenila projektom obnovljivih virov energije, nadaljevala bo tudi vlaganja v posodobitev proizvodnje.
Letos dobro posloval tudi Cetis
Tako kot Cinkarna Celje, ki je tudi v letu 2025 večino vlaganj namenila trajnostnemu razvoju, je letos dobro posloval tudi Cetis, čeprav so prodajni prihodki krovnega podjetja in celotne skupine v primerjavi z lani nekoliko upadli. Kakšne številke bo zabeležil zadnjega decembra, še ni znano. Ob polletju je ustvaril nekoliko manj čistih prihodkov od prodaje kot lani v enakem času, a je imel več čistega dobička.
Matična družba je do konca junija ustvarila 29,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7 odstotkov manj kot v enakem času lani, prodaja skupine je znašala 58,8 milijona evrov. Matična družba je imela 10,3 milijona evrov čistega dobička, kar je več kot v lanskem prvem polletju, čisti dobiček skupine je znašal 7,5 milijona evrov in je bil od primerljivega lanskega nižji za četrtino.
Cetis je letos v svojo skupino, ki jo zdaj sestavlja osem družb doma in v tujini, vključil še celjsko podjetje Sotech, ki se med drugim ukvarja z izdelovanjem programske opreme za zavarovalništvo, s seznama je izbrisal družbo Cetis Madagaskar in se s tem dokončno umaknil iz te afriške države. Za takšen ukrep se je odločil, ker mu po menjavi oblasti v tej državi ni uspelo podaljšati pogodb za izvajanje koncesij za izdajanje prometnih in vozniških dovoljenj.
Ker v Cetisu, ki sodi med vodilne evropske proizvajalce varnostnih tiskovin, v prihodnjih letih pričakujejo rast, so na območju svojega tovarniškega kompleksa zgradili novo proizvodno-poslovno stavbo, veliko 9.200 kvadratnih metrov. Celoten projekt, ki vključuje tudi nakup najsodobnejše strojne in programske opreme za izdelavo in izdajo elektronskih potovalnih dokumentov, so v podjetju ocenili na 40 milijonov evrov, kar je največja naložba v njegovi zgodovini.
Naložba za prihodnost
Z največjo naložbo v svoji zgodovini se lahko pohvalijo tudi v družbi Štore Steel. Na območju tovarne so zgradili center sekundarne metalurgije, ki je zelo pomemben za njihovo nadaljnje poslovanje. Novi peči in naprava za vakuumsko obdelavo jeklene taline ji bodo omogočile izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nekaterih orodnih jekel. Z novimi izdelki na evropskem jeklarskem trgu, ki ga v zadnjih letih pretresajo precejšnje težave, bo povečala konkurenčnost, obeta si tudi nove naročnike. Doslej je bila vezana predvsem na avtomobilsko industrijo. Sodelovanja z njo nikakor ne bo ukinila, vendar potrebuje nove kupce v novih dejavnostih, zlasti v strojegradnji in orodjarstvu, je napovedal glavni direktor Matevž Fazarinc, ki je vodenje družbe prevzel maja letos.
Zreški Unior ima na seznamu svojega premoženja, ki ga mora prodati na zahtevo bank, tudi 29-odstotni lastniški delež v družbi Štore Steel. Po zadnjem neuspešnem poskusu ta prodajni postopek miruje. Letos se je med lastnike jeklarne, s sicer zelo skromnim deležem, vpisalo celjsko podjetje GTG gens, ki je postalo pomemben družbenik družbe pooblaščenke Železar Štore. Malo manj kot četrtinski delež je kupilo od znanega in letos v javnosti velikokrat omenjenega slovensko-češkega poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil do letos največji lastnik pooblaščenke, katere največja vrednost je predvsem v tem, da je z 20-odstotnim deležem druga največja lastnica podjetja Štore Steel, v Uniorju ima malo več kot 1,5 odstotka delnic. Lastniki so Železarja letos hoteli likvidirati in si razdeliti premoženje, a so si potem na seji skupščine premislili.
Nekdanji blišč
Ne samo družba Štore Steel, letos so novega direktorja dobile tudi Terme Dobrna, v katerih so v jesenskih mesecih končno začeli prenavljati tudi znamenit Zdraviliški dom. Stavba, ki velja za eno najstarejših zgodovinskih stavb termalnih toplic v Sloveniji, je, vsaj na zunaj, zasijala z nekdanjim bliščem. A bo trajalo več let, preden bo končana njena celovita prenova, saj gre za arhitekturno zelo zahteven projekt, ki bo tudi zelo drag in bo doslej največji največji finančni zalogaj term.
V Termah Dobrna, v katerih sicer že nekaj let skrbno prenavljajo svoje spomeniško zaščitene stavbe ter s tem povečujejo svoje nastanitvene zmogljivosti in ponudbo dvigujejo na višjo raven, bodo letos zabeležili še eno uspešno leto. Direktor Damjan Hemt napoveduje od 10 do 15 odstotkov več čistih prihodkov od prodaje kot lani, ko so znašali 16,4 milijona evrov. Kot pravi, so vse njihove dejavnosti, od gostinstva do zdravstva, dosegle boljše rezultate, kot so načrtovali.
Jubileji
Največji naložbeni cikel v svoji zgodovini, vreden 28 milijonov evrov, je zaključil tudi konjiški proizvajalec in predelovalec termoplastov Isokon, ki je letos slavil tri desetletja uspešnega delovanja. Z dobro strategijo razvoja izdelkov, ki jih drugi ne proizvajajo, je Isokon, ki ima avstrijske lastnike, že pred leti izstopil iz povprečnosti in je zaradi svoje inovativnosti iz leta v leto uspešnejši. V podjetju, ki je pretežni izvoznik, letos pričakujejo približno 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje, v naslednjih letih je njihov cilj 100 milijonov evrov prometa.
Med podjetji, ki so letos praznovala, je tudi celjski Hermi, ki se ukvarja z izdelovanjem vrhunskih neopaznih strelovodov, prenapetostne zaščite, kabelskih polic in lestev, nosilnih konstrukcij za sončne elektrarne ter s projektiranjem in z vgradnjo. V 40-letni zgodovini je podjetje postalo mednarodno prepoznavno, svoje izdelke prodaja v več kot petdesetih državah, v štirih ima tudi hčerinska podjetja. Ob visokem jubileju je Hermi v Sarajevu odprl nove skladiščne prostore in s tem po besedah direktorja in lastnika Mirana Rauterja potrojil skladiščne zmogljivosti svojega bosanskega hčerinskega podjetja. Hermi bo prostore širil tudi v Celju. Že prihodnje leto bi rad ob svoji tovarni v Trnovljah postavil novo halo in s tem še povečal proizvodne zmogljivosti.
Namesto orodij zabojniki
Za konec še ena dobra zgodba, ki je lahko dobra zato, ker se je neka druga končala slabo. Leto po stečaju je proizvodno-poslovna zgradba propadle, a še pred leti zelo uspešne celjske družbe Emo Orodjarna dobila novega lastnika. Na dražbi jo je kupila holdinška družba Maksim iz Celja, ki ima proizvodne stavbe svojih podjetij Pocinkovalnica in Container v neposredni bližini. Družba Maksim, ki je v lasti celjske družine Bastl, je nepremično premoženje orodjarne kupila za malo več kot 5,8 milijona evrov. Direktor in solastnik Maksima Simon Bastl je povedal, da so se za nakup odločili zaradi širitve svoje dejavnosti in reševanja prostorske stiske. V nekdanje prostore Emo Orodjarne se bo širilo podjetje Container takoj, ko bo opravljena primopredaja nepremičnin. Ko bo postopek nakupa končan, bodo napravili naložbene načrte, da bi se lahko proizvodnja v novih prostorih čim prej začela.
Podjetje Maksim je v Celju za širitev svoje proizvodnje dlje časa iskalo primerno zemljišče. Na vprašanje, kaj je bil razlog, da mu ga ni uspelo pridobiti, Simon Bastl odgovarja: »Celje je zelo omejeno glede razpoložljivosti zemljišč za postavitev proizvodne dejavnosti. Ustrezna sprememba namembnosti in prostorska ureditev posameznih območij za tovrstno gradnjo sta postopka, ki trajata izjemno dolgo in marsikoga odvrneta od vlaganja. Mi zaenkrat še vztrajamo.« Manj vztrajni so bili očitno v turistični agenciji Palma, ki te dni svojo dejavnost iz Celja seli v žalsko poslovno cono Arnovski gozd.
Družina Jager spet najvišje
Družini Bastl najbrž ne bo težko poravnati kupnine za stavbo Emo Orodjarne, saj je od lani svoje premoženje povečala na 103 milijone evrov in se na letošnji lestvici najpremožnejših Slovencev uvrstila na 34. mesto. Lestvica letos v savinjski regiji ni prinesla posebej velikih sprememb. Najvišje se je spet uvrstila trgovska družina Jager, ki je s premoženjem, ocenjenim na 179 milijonov evrov, zasedla 15. mesto. Od lani je svoje premoženje povečala za 16 milijonov evrov. Na lestvici je ponovno podjetje Eho v lasti Andreja in Janeza Pušnika, ki sta z malo več kot 49 milijoni evrov premoženja na 85. mestu.
Med stoterico najbogatejših je letos s širšega celjska območja enajst podjetniških družin oziroma podjetnikov. Večina imen je znanih že iz prejšnjih let. Za kar 31 milijonov evrov se je od lani povečalo premoženje družine Albreht, lastnice Zlatarne Celje, ki je s 111 milijoni evrov zasedla 31. mesto. V prvi polovici lestvice je še družina Strašek z Ljubnega ob Savinji s 109 milijoni evrov premoženja.
Ivan Pfajfar in njegova hči Maša Pfajfar Toplak, ki sta lastnika podjetja Inpos, letos z malo manj kot 71 milijoni evrov premoženja zasedata 54. mesto. Sledi jima Uroš Merc, večinski lastnik družbe Bisol Group, ki se je z ocenjenimi 63 milijoni evrov premoženja uvrstil na 65. mesto. Na letošnji lestvici najbogatejših so s Celjskega še družina Moškotevc, ki se poleg uvoza in distribucije hrane in pijače s partnerji vedno bolj ukvarja tudi z nepremičninskimi posli. Njeno premoženje je ocenjeno na 62 milijonov evrov. Zasedla je 69. mesto, kar je za 22 mest slabše.
Boljša kot lani je letos uvrstitev Mirana Zagožna, lastnika podjetij Zagožen in Aplast. Z 58 milijoni evrov premoženja se je uvrstil na 73. mesto. Za šest mest je na lestvici zdrsnil Ivan Cajzek, lastnik slatinskega podjetja Gic Gradnje. Zasedel je 74. mesto, njegovo premoženje je ocenjeno na 57 milijonov evrov. Lestvico najpremožnejših podjetnikov iz regije zaključuje proizvajalec gozdarske mehanizacije Franc Pišek. Njegov zdrs je v primerjavi z lani zelo velik, saj se je uvrstil šele na 98. mesto. Njegovo premoženje se je zmanjšalo za 31 odstotkov in je ocenjeno na 45 milijonov evrov. Pišek je v zadnjem letu pomemben del svojega podjetja podaril sinu.
Spet prvi v Evropi
Družba Kronoterm z Gomilskega je izdelala novo generacijo sanitarnih toplotnih črpalk, ki po napovedih vodstva pomeni revolucijo v delovanju tovrstnih naprav. Gre za trenutno najbolj napredno in najbolj učinkovito sanitarno toplotno črpalko v Evropi, ki ni samo varčna in zanesljiva, ampak tudi manj obremenjuje okolje, pravijo v podjetju.
Nova sanitarna toplotna črpalka, ki so jo poimenovali Essenta, združuje pol stoletja vlaganja v znanje in predstavlja že peto generacijo sanitarnih toplotnih črpalk ter se od dosedanjih tovrstnih naprav razlikuje po mnogih inovativnih rešitvah. Zaradi povečane prodaje v zadnjih letih so v Kronotermu napovedali gradnjo še ene proizvodne hale, ki bo deloma namenjena tudi skladišču.
Priznanja
Čeprav letos med dobitniki najvišjih državnih priznanj za hitro rast ni bilo nobenega podjetja s Celjskega, je regija po številu prejemnikov zlatih, srebrnih in bronastih gazel še vedno najbolj uspešna. Brez zlatega državnega priznanja, a kljub temu uspešni, so bili letos tudi inovatorji.
Za eno od treh najbolj cenjenih gazel so se letos potegovali podjetje Elektro Ugovšek z Ljubnega ob Savinji ter družbi Opticum iz Vojnika in Gerčer iz Laškega. Med tremi izbranci je bil najprej tudi Vital iz Mestinja, ki se je nominaciji odpovedal. Po številu gazel glede na velikost občine in število podjetij, ki so registrirana v njej, letos izstopa Vojnik. Iz te občine se je na lestvico sto najhitreje rastočih podjetij uvrstilo pet družb.
Med letošnjimi najboljšimi zlatimi regionalnimi inovacijami, ki so se potegovale tudi za državno priznanje, so bile tudi inovacija skupine inovatorjev iz slatinskega podjetja Gic Gradnje pri razvoju betonarne Negonje 2.0, inovativna Kronotermova modularna toplotna črpalka Adapt Max, sodoben poslovno-razstavni prostor podjetja Sip iz Šempetra ter kontinuirani inertni reaktor za povišane temperature in visoke tlake, ki so ga razvili v celjskem podjetju CPPE. Nobena od teh inovacij ni dobila tudi zlatega državnega priznanja. Inovaciji iz podjetij Gic Gradnje in Kronoterm sta dobili srebrno priznanje, inovaciji iz Sipa in podjetja CPPE bronasto.
Omeniti je treba še priznanja Štajerska gospodarska odličnost, ki jih podeljujeta Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbornica Celje. Letos so jih prejela tudi tri podjetja iz celjske regije. Za najboljše srednje veliko podjetje je bilo razglašeno žalsko podjetje Zagožen, priznanje za najboljše med mikro- in majhnimi podjetji je prejelo podjetje Labrex Celje, priznanje za najperspektivnejše podjetje pa Medicina Mataln s Kozjega.
Sol Navitas postal francoski
Francoska družba TSG, ki je vodilna ponudnica tehničnih storitev za trajnostno mobilnost v Evropi, je letos prevzela tudi celjsko družbo Sol Navitas, ki se ukvarja z nameščanjem sončnih elektrarn. Podjetje Sol Navitas je v svoji dejavnosti med najstarejšimi v Sloveniji. Leta 2008 so ga ustanovili vodilni delavci Celjskega sejma, pred prevzemom je bilo v lasti družine Pangerl in Roberta Otorepca. Nina Ermenc Pangerl je imela 39-odstotni delež, Otorepec 36-odstotnega, Franc Pangerl je bil lastnik 25 odstotkov podjetja.
Ob prevzemu so v celjskem podjetju obljubili, da bodo kot del mednarodne skupine lahko ponudili širši nabor solarnih rešitev, kupci bodo imeli dostop do najsodobnejših tehnologij in še več strokovnega znanja, dobavni roki bodo krajši.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
