In so jo le dočakali – obvoznico!
Letošnji občinski praznik v Gornjem Gradu bo še posebej slovesen, saj bodo danes popoldne predali namenu obvozno cesto, na katero so potrpežljivo čakali vrsto let. Po besedah župana Antona Špeha predstavniki lokalne politike gradnje obvoznice v preteklosti niso uvrščali med prednostne razvojne naložbe. »Kot obrtnik sem približno dve desetletji opazoval neodločnost lokalne skupnosti glede obvoznice. Ko sem leta 2018 kandidiral za župana, sem se med drugim zavezal, da bom v primeru izvolitve z novoizvoljenim občinskim svetom pospešil prizadevanja za gradnjo obvoznice. Zato sem toliko bolj vesel, da nam je zdaj uspelo. Kjer je volja, tam je pot,« poudarja.
Prvotna vrednost obvoznice je znašala 4,5 milijona evrov, glavnino denarja je zagotovila država, 722 tisočakov je prispevala Občina Gornji Grad. A so lanske poplave zaradi povzročene škode na mostu strošek gradnje povečale za približno milijon evrov, ki sta ga v celosti poravnali država in zavarovalnica. »Nekateri skoraj niso mogli verjeti svojim očem, kako se je podoba kraja z novo obvozno cesto spremenila. Kot da bi po dolgem temačnem vremenu v Gornjem Gradu posijalo sonce,« pravi župan.
In kje še brnijo delovni stroji v vaši občini? Kakšen je naložbeni utrip?
Trenutno smo najbolj zaposleni z obnovo cestnih odsekov in mostov, ki so bili na reki Dreti in njenih pritokih poškodovani med avgustovskimi poplavami. Deroča voda je uničevala ceste tudi na drugih koncih naše lokalne skupnosti, zato predvidevamo, da bomo obnovo vseh poškodovanih odsekov končali šele konec naslednjega leta. Skupna škoda presega 30 milijonov evrov. Od države smo za to že prejeli 4,7 milijona evrov, pri čemer nas je zavezala, da moramo obnovo končati do letošnjega oktobra, sicer bi občina morala neporabljen denar vrniti v proračun države. Takšna zaveza nas je neprijetno presenetila, saj se soočamo s številnimi težavami pri zagotavljanju izvajalcev del, cene gradbenih storitev so poletele v nebo.
Poplave so tudi v vaši občini pahnile v stisko in negotovost kar nekaj družin oziroma posameznikov. Že vedo, kje bodo lahko živeli v miru pred naraslimi vodami?
Občani so posledice poplav na svojih domovih večinoma že odpravili, nekaterim to še ni uspelo. Upajo, da bodo obnovitvena dela končali do konca leta. Nastanjeni so pri znancih ali sorodnikih. Žalostno je, da skoraj leto od poplav še vedno ne vedo, ali se bodo morali za stalno preseliti. Kritičen sem do pristojnih ustanov države, ki se pri iskanju rešitev obotavljajo in tako le še stopnjujejo negotovost ter stisko ljudi. Na seznamu za odstranitev je v naši občini 27 hiš, doslej so le tri družine prejele sklepe vlade za premestitev. Sicer pa je na seznamu poleg stanovanjskih hiš še 12 gospodarskih poslopij, med katerimi je tudi gasilski dom, ki je utrpel največjo škodo v svoji dolgoletni zgodovini.
Kje vidite rešitve za učinkovito zaščito pred naraslo Dreto in njenimi hudourniškimi pritoki?
Za zagotavljanje protipoplavne varnosti so pristojni strokovnjaki. Toda lani je narava pokazala, da so bile njihove odločitve v preteklosti napačne in da so nepopravljive. Zato smo prebivalci ob vodotokih lahko upravičeno zaskrbljeni, kako bo v prihodnje. Upamo, da bo država čim prej pripravila državni prostorski načrt za porečje Drete in odpravila težave tako v naši občini kot tudi dolvodno do Nazarij oziroma do izliva Drete v Savinjo. Predstavniki države so nam nekaj idejnih projektov že pokazali in z nekaterimi rešitvami se strinjamo. Med drugim je predvidenih nekaj suhih zadrževalnikov. Toda spisani projekti so le črka na papirju, bojim se, da bo do njihove uresničitve preteklo še veliko vode. In samo upam lahko, da se nam do takrat tako obsežne poplave ne bodo ponovile.
Menite, da bi pri urejanju vodotokov morale imeti več besede lokalne skupnosti?
Ne. Prav je, da država opravlja nadzor še naprej, občina in prebivalci pa moramo pri tem sodelovati, saj gre za okolje, v katerem bivamo. In seveda si vsi želimo, da bi bilo čim bolj varno. Očitno so bili naši predniki pri gradnji objektov na reki in ob njej veliko bolj modri oziroma premišljeni. Na Dreti in njenih pritokih je bilo namreč v preteklosti skoraj 300 vodnih gospodarskih objektov, od velikih žag, mlinov do manjših hidroelektrarn. Nekateri še vedno stojijo, saj jih tudi obsežne poplave niso uničile. Očitno nam danes primanjkuje zdrave kmečke pameti, ki so jo naši predniki imeli. Obstaja rek, da slabi časi delajo dobre ljudi, dobri časi pa slabe. Se strinjam. Zato menim, da moramo prav zdaj temeljito razmisliti, kako naprej.
Potem ko ste občine Zgornje Savinjske doline zagotovile denar za gradnjo prizidka k zdravstvenem domu v Nazarjah, bo prenove deležen tudi zdravstveni dom v Gornjem Gradu. Še letos?
Prizadevamo si, da bi obnovo lahko začeli že letos. Kmalu bomo objavili razpis za izvajalca del. Denar za to bomo v občinskem proračunu zagotovili letos in naslednje leto. Stavbo zdravstvenega doma bomo energetsko prenovili in uredili zunanje dvigalo, s čimer bomo zagotovili lažji dostop osebam z invalidnostjo. In ko sva že pri naložbah, naj še povem, da bo država predvidoma še to poletje začela prenavljati državno cesto skozi naselje Nova Štifta. Gre za približno dva milijona evrov vreden projekt, večino denarja je zagotovila država, naša občina je prispevala 15-odstotni delež. Kdo bo prenavljal cesto, naj bi bilo znano sredi julija.
Intervju si lahko v celoti preberete v tiskani izdaji Novega tednika, 27. junij 2024
