Arhiv NTRC

»V Savinjski dolini imamo prodnata tla, ki se zelo hitro izsušijo. V letošnjih poletnih mesecih so bile težave še toliko bolj pereče. Nisem stal križem rok, že pred leti sem začel iskati rešitve. Opazil sem, da z gradbišča poslovne cone Arnovski gozd izvajalec gradbenih del odvaža velike količine izkopane zemlje. Ta je kakovostna in je iz globine. Z vozniki tovornjakov, ki na gradbišču delajo kot podizvajalci, sem so dogovoril, da so zemljo vozili na moje njive v Šempetru in Petrovčah. Enakomerno smo jo razporedili po obdelovalnih površinah in tako izboljšali pogoje za rast ter razvoj poljščin. Občina Žalec je tovrstno početje zdaj prepovedala.Resne razumem, zakaj,« se sprašuje Ivo Povše, na katerega se je, kot je še dodal, obrnilo kar nekaj kmetov, ki prav tako želijo koristiti zemljo z gradbišča.

Poceni rešitve?

»V boju s sušo država velike vsote denarja namenja za ureditev namakalnih sistemov, poceni rešitvam, ki jo ponuja izkopana zemlja, pa se odpovedujemo,« dodaja Povše. Pri tem se spomni leta 1995, ko so v Savinjski dolini gradili avtocesto. »Z zemljo s cestnega gradbišča so kmetje v Braslovčah izboljšali rodovitnost na svojih njivah, v občini Žalec so zemljo z gradbišča raje odvažali na deponije. Res škoda. To je vendar kakovostna zemlja, ki bi jo kmeti s pridom izkoristili. Ob tem želim poudariti, da moj namen ni kritizirati župana oziroma pristojne v žalski občinski upravi, želim le opozoriti, da bi bilo koristno zemljo z gradbišča uporabljati v kmetijske namene.«

Okoljevarstveno dovoljenje

V žalski občinski upravi so pojasnili, da je količina zemeljskega izkopa na območju gradbišča v Arnovskem gozdu ocenjena na približno sto tisoč kubičnih metrov. Pri tako obsežnih zemeljskih izkopih je treba upoštevati Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Ta določa tudi pogoje glede vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal.

Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov v 9. členu določa, da mora oseba, ki namerava pripravljati zemeljski izkop zaradi njegove ponovne uporabe ali izdelave umetno pripravljene zemljine zaradi njenega vnosa v tla pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Zato je Občina Žalec kot investitor gradnje od izvajalca gradbenih del, podjetja KIT-AK gradnje, zahtevala, da izkopan material hrani na deponiji, za katero je pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Takšno deponijo je izvajalec zagotovil v Rušah. Ker gre za več prevozov, ki prekomerno obremenjujejo ceste, je Občina Žalec podjetju KIT-AK izdala dovoljenje za prekomerno obremenitev občinskih cest, ki vodijo od gradbišča v poslovni coni Arnovski gozd do deponije v Rušah. Tako je izvajalec gradbenih del dolžan vse zemeljske izkope odpeljati v Ruše.

Obremenitve cest

Glede razvoza zemeljskih izkopov na kmetijska zemljišča Zakon o kmetijskih zemljiščih med drugim določa, da mora za nasipavanje zemeljskega izkopa lastnik kmetijskega zemljišča pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Odločbo izda ministrstvo za kmetijstvo. Kot ugotavljajo v žalski občinski upravi, Ivo Povše te odločbe ni pridobil, zato zemlje z gradbišča v Arnovskem gozdu na sme nasipavati na svoje kmetijske površine. Ivo Povše prav tako nima občinskega dovoljenja za prekomerno obremenitev cest. Tovrstno dovoljenje je Občina Žalec izdala podjetju KIT-AK gradnje, s katerim se je dogovorila za sanacijo morebitnih poškodb na občinskih cestah, ki se ob pogostih prevozih s tako težkimi obremenitvami lahko močno poškodujejo. (Foto: SHERPA)