Arhiv NTRC

Vsi strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali, so jasni: čas teče, vprašanje je, ali bosta tako obsežna posega sploh končana v roku, saj nista edina, sta pa največja. In če dela ne bodo končana do sredine leta 2026? Potem država ne bo mogla porabiti danih sredstev, ampak jih bo morala črpati iz drugih virov. Jih bomo plačali davkoplačevalci? Kdo bo v tem primeru za to odgovarjal?

To, da se mora za dobro ljudi, ki živijo na poplavno ogroženem območju, nujno začeti delati, se je vedelo že v začetku tega leta, če že ne prej. Mestna občina Celje je celo prva v Sloveniji pridobila vso potrebno projektno dokumentacijo, vsa potrebna zemljišča za gradnjo ter vseh pet gradbenih dovoljenj za projekt Dodatni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti v občini Celje. Želela je še naprej pomagati državi pri tem projektu, vendar je država pomoč zavrnila. Denar torej je, vendar je občina odvisna od direkcije za vode. Ta pa z deli še ni začela. 

Do sredine leta 2026 morajo biti izvedeni protipoplavni projekti na Ločnici v Zagradu, potoku Dajnica in potoku Koprivnica s pritoki, ob Voglajni in ob Savinji na Polulah, vključno z zamenjavo mostov čez Voglajno na Teharski cesti in čez Savinjo na Polulah.

Kaj pravijo na direkciji? Ali bi lahko občina tožila državo, če dela ne bodo končana do roka in če država ne bo uspela počrpati evropskega denarja? Zakaj je direkcija zavrnila nadaljnjo pomoč celjske občine, da bi dela vendarle stekla hitreje? Odgovore na ta ključna vprašanja v enem največjih projektov, ki je izredno pomemben za protipoplavno varnost Celja, preberite v tiskani izdaji Novega tednika.