Kdo bodo novi stanovalci znamenite Plečnikove stavbe?
Bo Celje v letu, ko Slovenija slavi 150-letnico rojstva enega svojih največjih arhitektov Jožeta Plečnika, končno dočakalo oživitev stavbe, ki jo je poimenovalo po njem? V podjetju Minis, ki je stavbo pred malo več kot letom kupilo od Deželne banke Slovenije, zatrjujejo, da se bo še letos vanjo zagotovo »vrnilo življenje«. Za večino prostorov, pravijo, so že našli najemnike in z njimi tudi že podpisali pogodbe. Kdo se bo naselil v stavbi, ne želijo razkriti. Za zdaj je zato znano le, da bo najemnik kinodvorane vsaj še pol leta Društvo za ustvarjalnost Filter, kavarno bo namesto podjetja Branibor od februarja imel v najemu drugi gostinec.
Načrte za stavbo na stičišču Vodnikove in Stanetove ulice v strogem središču mesta je v prejšnjem stoletju po navodilih arhitekta Jožeta Plečnika izdelal eden njegovih študentov. Kljub temu ji v Celju pravijo kar Plečnikova. Zgradili so jo v letih 1928/29, odprtje je bilo leta 1930, v njej so bili Ljudska posojilnica, prodajalne in stanovanja.
V zadnjih desetletjih je bila v Plečnikovi stavbi, ki ima v pritličju in štirih nadstropjih nekaj tisoč kvadratnih metrov prostorov, večino časa Banka Celje. Po dolgem denacionalizacijskem postopku je hišo leta 2013 dobila nazaj Deželna banka Slovenije. Celjska banka jo je nato imela v najemu in zanjo plačevala visoko najemnino, po združitvi z Abanko jo je spomladi 2016 zapustila. Od takrat je stavba prazna, v njej delujeta le Mestni kino Metropol in kavarna. Ko se je izvedelo, da jo želi Deželna banka Slovenije prodati, so celjski kulturniki upali, da jo bo kupila občina in v njej uredila središče za različne kulturne dejavnosti. A se je občinska oblast, ker se ji je zdela cena, ki naj bi po nekaterih informacijah znašala 3,6 milijona evrov, previsoka, odpovedala svoji predkupni pravici. Na veliko presenečenje večine Celjanov je decembra 2020 stavbo kupilo podjetje Minis iz Velike Pirešice. Širša javnost je za to podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2012 in je registrirano za proizvodnjo kovinskih konstrukcij ter njihovih delov, izvedela jeseni 2015. Takrat je od države dobilo velik posel za dobavo rezalne žice in panelne ograje ter za njihovo nameščanje na meji s Hrvaško. V letih 2015, 2016 in deloma še v letu 2017 je tako od zavoda za blagovne rezerve dobilo malo več kot 9 milijonov evrov. Pred tem je podjetje imelo manj kot milijon evrov prihodkov, po uspešnem poslu z državo je njegov promet spet padel na malo več kot milijon evrov. Zaradi teh številk in tudi drugih podatkov v njegovih bilancah, a tudi zaradi očitno dobrih odnosov z državo je ob nakupu Plečnikove stavbe marsikdo podvomil, da je Minis ta posel res izvedel sam.
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
