Arhiv NTRC

»Na začetku kariere so me sodelavci na sestankih na temo proizvodnih procesov pogosto imenovali Edina namesto Adina, saj sem bila običajno edino dekle na sestanku. Vedno sem gojila ljubezen do tehnike, moj poklicni svet je postal svet vozičkov, transportnih sredstev, regalov, proizvodnih in skladiščnih shem,« pravi Adina Mlivić, ki se je pred dvanajstimi leti v podjetju BSH Nazarje zaposlila kot tehnologinja. »Kljub temu da so me najprej obkrožali samo sodelavci, so me bili veseli in so me lepo sprejeli ter se mi kot ženski ni bilo treba še dodatno uveljavljati. Res je, da sem se morala navaditi na moško dinamiko, s čimer nisem imela posebnih težav. Morda tudi zaradi pozitivne energije, ki je vladala med sodelavci,« pravi rojena Velenjčanka, ki zadnja leta s svojo družino živi v Celju.

Njena strast je »vitka« logistika

Preberite še ...

· Zaposlitev

Se še spomnite, česa ste se naučili na vaš prvi delovni dan?

Danes je kot inženirka logistike, specializirana za interno logistiko, odgovorna za načrtovanje, realizacijo in optimizacijo materialnih ter informacijskih tokov na poti med skladiščem in proizvodnimi linijami. Obenem je koordinatorica skupine interne logistike, kjer s sodelavci skušajo doseči najbolj optimalen materialni in informacijski tok. Njena strast je »vitka« logistika, zato se je zelo veselila uvedbe prvega avtonomnega vozila v skladiščno poslovanje ter sodelovanja pri projektu proizvodnje brez viličarjev, kar so zunanji opazovalci večkrat izpostavili kot primer dobre prakse prav na področju interne logistike. »V podjetjih, kot je naše, je zelo pomembno, da je logistika dobro organizirana. Če gre na tem področju karkoli narobe, lahko v skrajnem primeru podjetje ostane brez materiala, zaradi česar se proizvodne linije ustavijo. Naš glavni cilj, da stranka pravočasno dobi aparat, zato ni dosežen. Področje, s katerim se ukvarjam, je sicer le del del oskrbovalne verige,« pojasni štiriintridesetletnica, ki jo je zaradi strokovnosti, predanosti delu in ambicioznosti podjetje samo prepoznalo kot potencialno in ustrezno kandidatko za inženirko leta. »Nadrejeni so me vprašali, ali sem pripravljena kandidirati. Zame je bila to velika čast, saj je to kot potrdilo, da delam dobro in mi pri tem zaupajo.« Adina je, kot je zanjo značilno, tudi to vlogo vzela skrajno resno. »Pozivam vsa mlada dekleta, naj se pogumno, če se jim nekje v malih možganih zdi, da bi bila inženirke, odločijo za to. Na koncu namreč ugotoviš, da je ta inženirska pot prav super in da se po njej tudi ženske znajdemo zelo dobro.«

V prostem času orientalska plesalka

Adina je že kot deklica očetu rada pomagala pri domačih tehničnih opravilih. Že takrat je nadvse uživala, ko sta razmišljala, kako se bosta lotila dela in kakšen material bosta potrebovala, zaradi česar ji je bilo samoumevno, da se tudi dekleta lahko uveljavijo v tehničnem svetu. »Ko sem začela razmišljati o študiju, se nisem mogla znebiti občutka, da so kljub vsemu nekateri poklici bolj rezervirani za moške in spet drugi za ženske. Želela sem izbrati študij, ki bi mi, tudi če se ne bi znašla v tem moškem svetu, omogočal varnost. Logistika je zelo široka in interdisciplinarna ter priljubljena med ženskami. Tudi če se ne bi mogla ukvarjati s tehničnimi podvigi, ki so mi pisani na kožo, bi v logistiki brez težav našla bolj žensko delo. A potiho sem si kljub vsemu želela, da bi se ukvarjala z bolj tehničnim področjem,« se spominja inženirka, ki se je nato po končani gimnaziji v Velenju vpisala na Fakulteto za logistiko v Celju. Najprej je končala dodiplomski bolonjski študij in nadaljevala še na magistrski stopnji ter pridobila naziv magistrica inženirka logistike. V zasebnem življenju je zadnji dve leti in pol predvsem mama. Ima namreč toliko starega sina, a kot pravi, še vedno najde čas za svoje konjičke. Že več kot deset let se ukvarja z orientalskim plesom. Kolikor ji ostane še časa, rada bere in posluša podkaste, tako nekoliko lahkotnejše kot bolj strokovne.