Ne boste verjeli, kaj se je najmanj podražilo
Statistični urad je objavil najnovejše podatke o inflaciji. Junija letos so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 3,6 %, na mesečni pa za 0,8 %.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Inflacija ostaja 3,6 %, a v Celju številke pomenijo precej več kot le statistiko. Statistični urad RS (SURS) je objavil najnovejše podatke o inflaciji. V juniju 2026 so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 3,6 %, na mesečni pa za 0,8 %.
Na prvi pogled gre za "umirjeno" inflacijo. A v Celju in širši Savinjski regiji se zgodba bere precej bolj vsakdanje – skozi položnice, nakupovalne račune in stroške prevoza.
Energija še naprej glavni krivec
Največji vpliv na inflacijo so imele podražitve v skupini:
- stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva: +9,9 %
- prispevek k inflaciji: +1,2 odstotne točke
To je tudi kategorija, ki jo v Celju občutijo najbolj neposredno. Ogrevanje, elektrika in stanovanjski stroški ostajajo eden največjih mesečnih izdatkov gospodinjstev v mestnih blokih in starejših stanovanjih.
Hrana – najmanjša rast, a ne najcenejša zgodba
Presenetljivo je prav hrana tista skupina, ki je najmanj prispevala k inflaciji. Hrana in brezalkoholne pijače so se na letni ravni podražile samo za 0,3 %. To pomeni, da so se cene hrane v povprečju skoraj ustavile – vsaj statistično.
A realnost v Celju je drugačna; osnovna živila ostajajo stabilnejša, skupni zneski nakupov v trgovinah se še vedno višajo zaradi drugih izdelkov in storitev.
Prevoz, zdravje in prosti čas: skriti stroškovni pritisk
SURS podatki kažejo tudi druge pomembne podražitve:
- prevoz: +4,7 % (prispevek 0,7 odstotne točke)
- zdravstvo: +5,1 %
- rekreacija, šport in kultura: +4,8 %
Za Savinjsko regijo, kjer veliko ljudi zaradi dela dnevno migrira v druga mesta, to pomeni višje stroške goriva in prevoza, kar se hitro pozna pri mesečnem proračunu gospodinjstva.
Celje in Savinjska regija: inflacija skozi lokalno perspektivo
Savinjska statistična regija, v kateri leži Celje, ima približno 12 % prebivalcev Slovenije in sodi med večje slovenske regije. A ključna razlika ni v inflaciji sami, ampak v tem, kako se ta “prelije” v vsakdanje življenje:
- več dnevnih migracij kot v zahodni Sloveniji
- več občutljivosti na energijo in prevozne stroške
- industrijska struktura regije
- manj vpliva turistične potrošnje kot v obalnih območjih
Zato se v Celju pogosto zgodi, da je občutek dražitev močnejši kot kaže uradna statistika.
Zakaj občutek pogosto ne sledi statistiki?
SURS meri povprečno košarico vseh gospodinjstev v Sloveniji. Toda v praksi:
- nekdo več porabi za energijo → občutek hitrejše inflacije
- nekdo več za hrano → občutek stabilnosti
- nekdo več za storitve → občutek "stalnih podražitev"
Zato ista številka (3,6 %) v Celju ne pomeni iste izkušnje kot v drugih delih države.
Najmanj se je podražila hrana, ki sproža največ vprašanj
Statistično gledano se je najmanj podražila hrana. A to ne pomeni, da je življenje cenejše. V Celju in Savinjski regiji ostajajo glavni stroškovni pritiski drugje:
- energija
- prevoz
- storitve
In zato se ob uradni inflaciji 3,6 % poraja precej bolj lokalno vprašanje: če je cena hrane skoraj obstala, zakaj imamo občutek, da je vse dražje kot lani?
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
