Gojko Lončarič: zaradi potresa je postal gradbenik
Gojko Lončarič bo novi častni občan Občine Podčetrtek.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gojko Lončarič bo ob prazniku Občine Podčetrtek postal častni občan. Najvišje priznanje, ki ga občina podeljuje vsaka štiri leta, bo prejel za svoj pomemben prispevek pri razvoju kraja. Zadnjih trideset let je sodeloval pri skoraj vseh projektih visokih gradenj, s čimer je prispeval k skupnemu dobremu v lokalni skupnosti.
»Predlog za priznanje mi sporoča, da s svojim dolgoletnim delom puščam sled, ki so jo prijatelji in znanci prepoznali kot doprinos k skupnosti,« pove inženir gradbeništva in podjetnik iz Pristave pri Mestinju. Že enaintrideset let je tudi občinski svetnik. Tudi v tej vlogi pomembno vpliva na sprejemanje razvojnih odločitev ter sodeluje pri ključnih projektih v občini.
Odločilno leto 1974
Svojo profesionalno pot, na kateri je soustvaril večino pomembnih lokalnih gradbenih zgodb, opiše kot mozaik, ki je dobil prvi košček leta 1974. Takrat je bil na Kozjanskem potres, zaradi katerega se je pojavila potreba po gradbenikih. Na dan potresa je Gojko končal osnovno šolo. »Morda je bil to razlog, da sem se odločil za poklic gradbenika, saj so bile potrebe po tovrstnem znanju velike, medtem ko je bilo znanja malo,« se spominja.
»Lepo se je spominjati vseh projektov, pri katerih sem sodeloval, poseben pečat puščajo tisti, ki so nastajali v lokalni skupnosti.«
Prva je bila Breza
Njegova prva zaposlitev je bila v podjetju Gradis Celje, v katerem je že kot dijak opravljal počitniško delo pri gradnji sedanjega Hotela Breza v Atomskih toplicah, ki jih danes poznamo kot Terme Olimia.
»Lepo se je spominjati vseh projektov, pri katerih sem sodeloval, poseben pečat puščajo tisti, ki so nastajali v lokalni skupnosti,« prizna. To pa predvsem zato, ker lokalne projekte opaža vsak dan in tako spremlja njihovo uporabnost ter prepoznavnost. »Najbolj so mi pri srcu Stolp zdravja in veselja na Rudnici, športna dvorana v Podčetrtku in grad Podčetrtek,« izpostavi najljubše.
Priložnosti na področju vodnega turizma
Gojko Lončarič sodeluje tudi pri projektih, kot sta Inkubator Vonarje in Mladinski izobraževalni center Sveta Ema. Slednji, ki naj bi zaživel prihodnje leto, je primer, kako stari opuščeni šolski zgradbi vliti novo življenje.
S prenovo in z dograditvijo prizidkov so ustvarili prostore za delo na daljavo, večnamenske dvorane za kulturne, izobraževalne in družabne dejavnosti ter interpretacijski center, v katerem bo mogoče opazovati tudi zvezde. Center bo s tridesetimi posteljami namenjen predvsem mladim. »Njegova arhitektura bo še dolgo krasila krajino, medtem ko bo vsebina zagotavljala obiskanost enega od naših najlepših gričev,« pove sogovornik.
O Inkubatorju Vonarje pravi, da »izkazuje kozjansko trmo, kako pokazati slovenski politiki eno od razvojnih priložnosti v turizmu na področju jezera in vodnega turizma nasploh«.
Bo še nadaljeval kot svetnik?
Že enaintrideset let je tudi občinski svetnik. »Trenutno tehtam, ali po vsem tem času v tej vlogi s svojimi idejami še lahko pomagam kolegom in kolegicam ali je morda že čas, da prepustim mesto mlajšim,« je iskren glede pomislekov o nadaljevanju svoje vloge v lokalni politiki.
»Trenutno tehtam, ali po vsem tem času v vlogi občinskega svetnika s svojimi idejami še lahko pomagam kolegom in kolegicam ali je morda že čas, da prepustim mesto mlajšim,« je iskren glede pomislekov o nadaljevanju svoje vloge v lokalni politiki.
Domači občini in sokrajanom ter lokalnemu gospodarstvu želi predvsem mirno in ustvarjalno prihodnost. In premišljen ter okolju prijazen razvoj v sobivanju s turizmom in predvsem povezanost med generacijami in odločevalci razvoja, dodaja.
Najlepši razgled s Sv. Eme
Na vprašanje, kateri so mu najljubši kotički v Podčetrtku, pove, da je povsod lepo. »Najlepši razgled se s Sv. Eme razprostira na stolp v Rudnici, grad, prihodnje jezero Vonarje, domačo Pristavo in prelepe kozjanske griče,« niza.
Prizna, da nima veliko prostega časa. »Baterije si napolnim vsak dan, ko mi uspe uresničiti zastavljeno,« pove.
Hvaležen za vso podporo
V podjetju, v katerem je začel svojo poklicno pot, so gradili po vsej državi. Na samostojni podjetniški poti je gradil tudi v tujini. Poklic gradbenika je zanj zelo lep, vendar, kot pravi, ni prijazen družini. Zato je še toliko bolj hvaležen, da ga družinski člani podpirajo pri vsem, kar počne. »To, da sta mi gradbeništvo in zavezanost lokalni skupnosti v genih, je namreč moja družina vzela v zakup,« je dejal.
Modrost, ki ji sledi, ga spodbuja, da živi in ustvarja tako, da za sabo pušča sled. Ali sta mu pri izbiri poklica sledila tudi sinova? Pove, da sta uspešna v družini prijaznejših podjetniških vodah, a niso gradbeniške.
»Nismo najpametnejši, a smo povezani in zavezani delati dobro ter presegati politične ovire. Tako ustvarjamo primer uspešnega razvoja lokalne skupnosti v dobro vseh.«
Za podporo je hvaležen še kolegicam in kolegom, županu in občinski upravi. Predvsem za posluh, ustvarjalnost in napredne ideje. »Nismo najpametnejši, a smo povezani in zavezani delati dobro ter presegati politične ovire. Tako ustvarjamo primer uspešnega razvoja lokalne skupnosti v dobro vseh. Hvala vsem, moj naslov častnega občana je tudi vaš.«
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.