Povprečna letina
Tudi hmeljarsko sezono krojil virus Tudi hmeljarji niso ubežali krempljem novega koronavirusa, ki je krojil predvsem začetek letošnje rastne sezone. Vremenske razmere so bile letos sicer precej ugodne, a žal padavine v zadnjih letih pogostokrat spremlja tudi toča, ki je predčasno oklestila in uničila kar nekaj hektarjev nasadov. Glede na vse našteto hmeljarski strokovnjaki ocenjujejo, da bo letošnja letina povprečna.
Letos 125 hmeljarjev prideluje hmelj na 1.480 hektarjih površin, kar je približno sto hektarjev manj kot lani. Razlog je, kot pojasni Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo pri celjski enoti kmetijsko-gozdarskega zavoda, viroidna zakrnelost hmelja, s katero se hmeljarji soočajo že nekaj zadnjih let. Ponovno je večina slovenskih hmeljišč posajenih s sorto aurora (37 odstotkov), sledi ji celeia (31 odstotkov). Približno 8 odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojne na Inštitutu hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (IHPS) v Žalcu.
Težave s prihodom romunskih delavcev
Hmeljarji so bili letos s posebnimi izzivi soočeni že zelo zgodaj, v začetni rastni dobi hmelja. To obdobje, april, je ravno sovpadalo z razglasitvijo epidemije novega koronavirusa. V tem času je ponavadi na hmeljiščih v Savinjski dolini in tudi drugod po Sloveniji veliko tujih sezonskih delavcev, ki k nam pridejo predvsem iz Romunije. Zaprtje meja je onemogočilo njihov prihod in hmeljarji so se bali, da bodo rastline ostale na tleh, posledično bi ostali brez pridelka. »Nekatera hmeljišča so bila zato obdelana kasneje, vrvice so letos napeljevali večinoma slovenski delavci, ki so se večinoma morali v maju vrniti na svoja delovna mesta. Na srečo so takrat na poljih po prestani karanteni začeli delati tudi tujci, a večina tistih, ki so v Slovenijo na delo prihajali že več let, je že pred tem izkoristila priložnost za zaslužek v Nemčiji,« prve letošnje težave opiše Friškovčeva.
Zmerne temperature in preveč dežja
Kot pravi Friškovčeva, je bilo letos vreme v rastni dobi hmelja dokaj ugodno, temperature niso bile izrazito visoke, tudi padavin je bilo po začetni suši dovolj. Slednjih je v zadnjih tednih morda celo nekoliko preveč, kar že otežuje obdelavo hmeljišč.
Na prvi pogled bi lahko dejali, da je vreme za razvoj hmelja ugodno, pravi sogovornica, a žal v zadnjih letih padavine pogosto spremljajo neurja z vetrom in s točo. Ta je tudi letos prizadela kar nekaj hmeljišč na območju Spodnje Savinjske doline, še posebej močno na območju Pondorja, Prekope in Vranskega. »Konec julija je bilo neurje z močnim vetrom, ki je podrlo žičnico na območju Šempetra, zlomilo je kar nekaj drogov, potrgalo precej jeklenic, veliko rastlin je popadalo na tla. V posameznih hmeljiščih tudi več kot polovica. Namočena tla so povzročila tudi podrtje žičnice v Moškanjcih v začetku avgusta.«
Preberite več v Novem tedniku
