Razvojni center, obrtna cona in motel
Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja, ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo najnovejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik, ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.
»V podjetju Mik ves čas vlagamo v razvoj, zato tudi gradimo nov razvojni center,« je jasen lastnik podjetja Franci Pliberšek, ki je že pred leti svojo dejavnost iz Celja preselil v Vojnik, kjer je podjetje ena glavnih gonilnih gospodarskih sil.
V teh dneh izvajalci del pripravljajo nujna pripravljalna dela za gradnjo novega 6.500 kvadratnih metrov velikega objekta, ki bo stal v poslovno-obrtni coni. »V teh prostorih bomo razvijali mikroventovo tehnologijo, približno tri tisoč kvadratnih metrov bo namenjenih za proizvodnjo naših najnovejših ›smart‹ prezračevalnih naprav,« je pojasnil Pliberšek in razkril, da naj bi investicijo končali do sredine prihodnjega leta. Novi prostori bodo prinesli tudi nove zaposlitve, po napovedih bo delo dobilo dvesto ljudi.
Pliberšek je nov razvojni center poimenoval Inštitut profesorja dr. Petra Novaka. V sodelovanju z njim je namreč pred leti razvil sistem dvocevnega prezračevalnega sistema: »Glavna prednost tega sistema pred enocevnim je, da se virusi ne morejo širiti iz enega prostora v drugega, saj gredo po eni cevi noter in po drugi ven in tako zagotovijo zdravo bivalno okolje in preprečujejo prenos virusov,« pojasnjuje Pliberšek, ki je prepričan, da bi z njihovo inovacijo in načinom prezračevanja močno zmanjšali obolevnost v javnih zavodih, kot so šole, vrtci, bolnišnice in domovi za starejše, in to ne le v času, ko se soočamo s koronavirusom, ampak tudi sicer.
Za razvoj podjetništva
Ne zgolj za razvoj znotraj lastnega podjetja, Pliberšek se zavzema za širši in vsesplošen razvoj podjetništva v občini. V naslednjih nekaj letih želi na lastniških zemljiščih ob regionalni cesti Celje–Vojnik–Slovenske Konjice zgraditi še obrtno cono in servisno poslovni center.
Prva, pri semaforiziranem križišču v središču Vojnika, bi sicer morala biti že končana, a so se postopki zaradi koronakrize nekoliko zavlekli. Kot je pojasnil sogovornik, se bo Obrtna cona Vojnik razprostirala na več kot sedem tisoč kvadratnih metrih, od tega bo poslovni kompleks zavzemal približno dva tisoč kvadratnih metrov površine, ostalo bo namenjeno skupni uporabi parkirnih mest za lastnike poslovnih enot in njihove stranke. »Na voljo bo 13 poslovnih kompleksov, ki bodo zgrajeni do četrte gradbene faze. Gre za energetsko varčno gradnjo, z uporabljenimi elementi energetsko varčnega stavbnega pohištva ter z nastavki za pametno upravljanje celotnega kompleksa in posameznih enot,« je pojasni Pliberšek in poudaril, da bo območje v celoti opremljeno z infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, plinovod, električno in telekomunikacijsko omrežje) in tudi s polnilnico za električna vozila. »V okviru tega je predviden tudi prostor za gostinski lokal, najverjetneje s ponudbo italijanske hrane. Tovrstne gostinske ponudbe v občini še ni,« razkriva ambiciozne načrte.
Kot še pravi, je polovica še nezgrajenih prostorov že oddanih: »Nekaj potencialnih najemnikov je moralo rešitve zaradi zamude poiskati drugje, a verjamem, da bomo hitro zapolnili prosta mesta.« Ob tem Pliberšek napoveduje, da bi lahko podjetniki in obrtniki prostore prevzeli približno do prvega maja prihodnje leto.
Namesto vrtičkov servisno-poslovni center?
Sočasno z gradnjo inštituta in obrtne cone Pliberšek že pripravlja projekte in dokumentacijo za gradnjo še enega projekta. Kot je pojasnil, ne gre za obrtno cono, temveč za servisno-poslovni center, ki bi poleg kavarne in nekaterih drugih poslovnih prostorov imel v nadstropju prenočišča ter spodaj delavnico, vulkanizerstvo in avtopralnico za tovorna vozila ter trgovino z avtodeli. Center naj bi zrasel na travniku ob pokopališču v središču Vojnika.
Zemljišče je že od leta 2003 v Pliberškovi lasti, a so ga vsa ta leta lahko brezplačno uporabljali vojniški »vrtičkarji«. Podjetje Mik jih je že avgusta obvestilo, naj pridelke in drugo lastnino, kot so ograje, kompostniki in podobno, odstranijo.
Čeprav mora investitor pred začetkom gradnje uskladiti še nekaj odprtih vprašanj z lokalno skupnostjo in pridobiti soglasje zavoda za kulturno dediščino, Pliberšek trdno verjame, da bo lahko kmalu začel graditi. »Takšnih zasebnih investicij si želijo v številnih občinah. Z vojniško smo vselej dobro sodelovali in verjamem, da bo tudi v tem primeru prisluhnila glasu za napredek.«
Vse navedene investicije, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 18 milijonov evrov, želi zagnan podjetnik izvesti v zgolj nekaj letih. Pri tem bo, kot napoveduje, finančno podporo iskal na vseh naslovih – tako v okviru državnih in evropskih razpisov kot v okviru razvojnih podjetniških skladov. Pomemben del bo bodo predstavljala tudi lastna sredstva
|
Za razvoj, a brez tovornjakov v središču Ne zgodi se prav pogosto, da je zasebni vlagatelj tako »produktiven« in želi sočasno izvesti tri velike investicijske projekte. Tega se zavedajo tudi v vojniški občini, kjer razvojno usmerjenost podjetja Mik in zagnanost lastnika Francija Pliberška zelo cenijo. A se s projektom, ki v neposredni bližini pokopališča predvideva servisno poslovni center, ne strinjajo. »Glede tega smo še na različnih bregovih, a verjamem, da bomo našli rešitev, ki bo zadostila željam podjetnika in lokalne skupnosti,« je razhajanje komentiral vojniški župan Branko Petre. »Res ni prav pogosto, da bi podjetje sočasno vlagalo v toliko projektov, in to moramo vsekakor podpreti,« meni vojniški župan Branko Petre, ki je izjemno vesel nadaljnjega razvoja v obrtni coni, kjer podjetje Mik gradi nov inštitut. »To bo zagotovo vplivalo na nadaljnjo rast podjetja, kar je vsekakor dobro tudi za občino in njeno zaposlitveno sliko.« Enako vesel je napredka pri urejanju obrtne cone oziroma obrtno-podjetniškega centra ob regionalni cesti. »Ideja je izjemna, inovativna. Investitor želi na enem mestu združiti več obrtniškega znanja in omogočiti obrtnikom prostor za izvajanje dejavnosti, krajanom pa tako na enem mestu zagotoviti različne obrtniške usluge,« je nad projektom navdušen Petre. Največ prahu in dvignjenih obrvi je med svetniki povzročil projekt, ki na zemljišču v neposredni bližini pokopališča, kjer so še nastanjeni posamezni »vrtičkarji«, predvideva ureditev servisno-poslovnega centra z mehaničnimi delavnicami in s postajališčem za tovorna vozila. »S svetniki podpiramo investicijski razvoj na tem zemljišču, a smo prepričani, da ›šleparji‹ v ta prostor ob pokopališču ne sodijo. Na tem mestu je predvidena centralna dejavnost, kar je razvidno tudi iz dokumentov, ki urejajo prostor. Servis tovornih vozil po našem mnenju ni ustrezna dejavnost za to območje,« je Petre povzel stališče občine. Ob tem je opozoril, da je treba pred začetkom kakršnekoli gradnje urediti še kar nekaj zadev v zvezi s to parcelo. »Treba je urediti služnost za komunalne vode, treba je razrešiti uvoz, uskladiti se bo treba tudi še z zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj gre za varovan prostor.« Petre je prepričan, da bodo s pomočjo nadaljnjih pogovorov našli primerno rešitev. Predvsem se pri podeljevanju soglasij ne želi prenagliti. Med svetniki za zdaj prevladuje prepričanje, da tovornjaki v jedro ne sodijo in da se zaradi tega tudi vsi zavzemajo za obvoznico. Za zeleno zaveso Pliberšek na pomisleke občinskih svetnikov odgovarja, da bo zgolj 15 odstotkov površine namenjene parkiranju tovornih in kombiniranih vozil, ob tem bo celotno parkirišče od pokopališča ločeno z zeleno mejo smrek in javorjev. »Neprimerno je govoriti o parkirišču za tovornjake, saj je več kot 90 odstotkov površin namenjenih servisni dejavnosti in namenom, ki so usklajeni z OPPN Občine Vojnik,« je pojasnil Pliberšek in ob tem spomnil še na parkirana tovorna vozila na neurejenem makadamskem parkirišču pri cerkvi. Ob tem je postregel še s podatkom, da se skozi Vojnik dnevno pelje več kot 22 tisoč vozil, od tega med 3.500 in 3.800 tovornih. »Zato deset dodatnih tovornjakov na dan ne bo pomenilo tolikšnega pritiska,« je prepričan podjetnik. Ob tem je spomnil še na pomanjkanje parkirnih prostorov v okolici propadajoče stanovanjske stavbe. Te bi lahko, ko bo blok urejen in stanovanja predana namenu, uredili tudi v okviru novega poslovnega centra. |
Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
