Savinjski Oktoberfest pritegnil ljubitelje tega bavarskega praznika (FOTO)
V Žalcu je bilo v soboto mogoče čutiti bavarski utrip. Tržnica pri fontani piva se je že petič spremenila v prizorišče Savinjskega Oktoberfesta. Pivo, klobase in preste so po letu premora ponovno privabili številne ljubitelje piva, ki so se ob živi glasbi in zabavnih igrah veselili do jutranjih ur. Bavarcem se je zagotovo kolcalo po vsem tem. Zaradi epidemije so namreč že drugo leto zapored odpovedali svoj Oktoberfest, medtem ko ga je Savinjčanom ob zagotavljanju vseh zaščitnih ukrepov uspelo uspešno spraviti pod streho.
Savinjski Oktoberfest ni zgolj »uvožen« praznik piva, temveč ima tudi bogato domačo etnološko noto. Del dogajanja je tradicionalni Hmeljarski likof, na katerem hmeljarji ob koncu obiranja hmelja potegnejo črto pod hmeljarsko sezono. Združenje hmeljarjev Slovenije ga je dolga leta pripravljajo v Hmeljarskem domu Petrovče, zadnja leta je na prostem v središču Žalca in s tem veliko bolj viden javnosti. Kot je izpostavil žalski župan Janko Kos, tega praznovanja ne sme pokvariti nobena epidemija. »Prav je, da hmeljarji držijo skupaj in se ob koncu sezone znajo poveseliti. Letošnja leta je nekoliko manjša, a bo hmelja za pivo kljub vsemu dovolj.« Lani so hmeljarji, kot je nadaljeval predsednik združenja Janez Oset, imeli težave z delovno silo, letos jim je zagodlo vreme. »V teh hudih časih bo tudi ta polovični pridelek težko prodati. Bojim se, da ga ne bomo prodali dobro.«Slovenski hmeljarji so po besedah strokovnjakinje za hmeljarstvo Irene Friškovec letos pridelali približno 1.900 ton hmelja, kar je približno 800 ton manj kot lani, kljub temu, da so letos pridelovali hmelja na dobrih 50 hektarjih več površin.
Združenje hmeljarjev Slovenije že tradicionalno podeli priznanja. Anton Toni Zupančič iz Kaple, ki ga je v hmeljarstvo pred več kot tridesetimi leti pripeljala ljubezen, je prejel priznanje za uspešno pridelavo hmelja in pozitiven ter objektiven odnos do hmeljarstva. Andrej Kresnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu je postal dobitnik priznanja za uspešno hmeljarjenje in požrtvovalno delo pri promociji slovenskega hmeljarstva. Hmeljarski princesi Evi Bizjak iz Gotovelj so podelili priznanje za njeno prizadevno opravljanje funkcije hmeljske princese in njeno delo v Združenju hmeljarjev Slovenije, medtem ko dr. Sebastjanu Radišku z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije za njegov strokovni prispevek pri obvladovanju in preprečevanju širjenja bolezni hmelja, še posebej hude viroidne zakrnelosti hmelja, in njegovo pripravljenost, da je praktično ob vsakem času pripravljen pomagati pri reševanju zagat v zvezi s hmeljevimi boleznimi na terenu. Med prejemniki priznanja je bil tudi župan občine Žalec Janko Kos za dobro sodelovanje z Združenjem hmeljarjev Slovenije in promocijo slovenskega hmeljarstva. Preden so zabili pipico v sodček, kar tradicionalno naredita pobudnica dogajanja, podjetnica Mira Petre in župan Janko Kos, se je združenje zahvalilo tudi vsem organizatorjem. Pri tem namreč poleg združenja stopijo skupaj še tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem, občina in podjetje Petre. Foto: SHERPA
Preberite več v Novem tedniku
