Arhiv NTRC

Da vrsta pogojev za postopno odpiranje turističnih zmogljivosti prinaša precejšnjo zmedo, pravijo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Ne le da se postavlja vprašanja ekonomičnosti sprejema okrnjenega števila gostov, v tako kratkem času je težko zadostiti tudi vsem tehničnim zahtevam zdravilišč, pravi direktor skupnosti Iztok Altbauer. Za glavno sezono kot precejšen izziv pričakuje še zagotavljanje potrebnega števila zaposlenih.

Postopna sprostitev pogojev delovanja v turistični panogi je vse turistične družbe po Altbauerjevih besedah spodbudila k razmisleku in preračunavanju, katere turistične zmogljivosti lahko odprejo ob vseh pogojih, ki jih je treba spoštovati. »Vprašanje je, ali se nekemu hotelu s 180 sobami splača odpreti vrata glede na omejitev, da lahko v 30 sobah sprejme le približno 70 gostov. Kljub majhnemu številu obiskovalcev je namreč treba zagnati celoten hotelski ustroj.« Dodal je še, da se gostje za bivanje v zdraviliščih odločajo predvsem zaradi uživanja v bazenih in savnah. Zdravilišča za ponovno odprtje tovrstne ponudbe potrebujejo vsaj 14 dni, je dejal sogovornik. Pregledati morajo strojno opremo, staro vodo je treba izčrpati, bazene očistiti, pripraviti novo vodo, jo klorirati, vzorčiti. Treba je sprožiti toplotne šoke za hotelske sobe. »Ko vlada sporoči, kaj je dovoljeno od jutri naprej, za zdravilišča vse skupaj ni tako preprosto. Nimamo tekočega traka, ki bi se sprožil ob pritisku na gumb.« Dejal je, da je SSNZ odločevalce v zadnjem času prosila, naj namero o odpiranju hotelov sporočijo vsaj mesec vnaprej, da bi se zdravilišča lahko ustrezno pripravila, a je poziv skupnosti naletel na gluha ušesa.

Pogoji, ki jih je težko razumeti

Kakšno podporo zdravilišča pričakujejo, da bi lahko ob opravljanju svoje dejavnosti čim bolje nadzorovala epidemiološka tveganja? Hrvaška je namreč svojim turističnim delavcem omogočila cepljenje proti koronavirusni bolezni, prav tako turistični panogi pomaga z brezplačnimi hitrimi testi za turiste. SSNZ je na posvetovalno skupino in na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo poslala podobne predloge. Altbauer je začuden, da je vlada že štirikrat spremenila strategijo cepljenja, a še vedno ni dala možnosti cepljenja gostinskim in turističnim delavcem. Po njegovih besedah bodo gostje ob zahtevanem PCR-testu temeljito premislili, ali so zanj pripravljeni odšteti približno 90 evrov. Medtem nekatere tuje države, na primer Hrvaška, opravljanje takšnega testa turistom brezplačno omogočajo pred vrnitvijo v domovino.

Altbauer je začuden tudi nad navodilom, da namestitveni obrati v regijah, kjer je razglašena oranžna stopnja epidemije, za goste ne smejo odpreti vrat restavracij v hotelih, ampak lahko omogočijo le strežbo v sobah. V regijah, kjer je rumena stopnja epidemije, tovrstnih omejitev ni. »Te odločitve v skupnosti ne razumemo. Ves čas, ko je bila turistična dejavnost zaprta, je namreč bilo omogočeno zdraviliško zdravljenje. In bolniki, ki so imeli odobreno tovrstno zdravljenje, so lahko imeli obroke normalno v zdraviliških restavracijah. Gre za kup nelogičnih pogojev, ki v naše delo vnašajo dodatno zmedo.«

Iskanje zaposlenih bo izziv

Od lanskega oktobra do letošnjega januarja je število nezaposlenih v gostinstvu in turizmu naraslo na več kot 13 tisoč ljudi. Iztok Altbauer je pojasnil, da je bila marca letos ta številka že precej nižja. Številni delavci so si zaradi negotovih napovedi o tem, kdaj bo turizem spet zaživel, delo namreč poiskali v drugih panogah. Sploh poleti bo zagotavljanje potrebnega števila zaposlenih velik izziv, meni sogovornik. »Na trgu dela najverjetneje ne bo dovolj ljudi za vse potrebe v turizmu. Vprašanje je, kakšni bodo pogoji zaposlovanja za sezonske delavce, ki so do leta 2019 k nam prihajali iz tujine. Ob vseh omejitvah ob prehodu mej je to še velika neznanka.«

Altbauer je dejal, da so ukrepi, ki jih je vlada doslej sprejela v okviru protikoronskih paketov, vsekakor pomagali turističnemu gospodarstvu, vendar ne v zadostni meri. Med dodatnimi nujnimi ukrepi, za katere sogovornik upa, da bodo vključeni v interventni zakon za turizem, je na primer še znižanje davka na dodano vrednost, ki bi spodbudil dodatno porabo v turizmu in gostinstvu. O dodatnih ukrepih podpore panogi ter reševanju pomanjkanja kadra smo med drugim vprašanja naslovili na pristojno ministrstvo, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.

Radi bi delali s polno paro

Tako v Thermani Laško kot v Termah Olimia je velik del zaposlenih še vedno na čakanju. Obe podjetji opozarjata, da kljub sporočilom države o postopnem sproščanju zagon dejavnosti ni možen na vrat na nos. V Thermani Laško načrtujejo, da bodo vrata svojih bazenov in hotelov lahko odprli sredi maja, v času prvomajskih praznikov pod posebnimi pogoji omogočajo tridnevne počitnice za družine, ko je možna nočitev z zajtrkom. Ker bazenov v tako kratkem času ni možno usposobiti, hotelskim gostom ponujajo razvajanje v savnah. Med zaprtjem so skrbeli za vsa vzdrževalna dela, nujna obnovitvena dela, povsem so prenovili kopališče v hotelu Zdravilišče Laško, zasnovali so nove programe bivanja in osvežili ponudbo. Predsednica uprave Mojce Leskovar je povedala, da je omenjena družba še predlani ustvarila rekordnih 23,3 milijona evrov prihodkov in 2,1 milijona evrov čistega dobička. Minulo leto je zaradi omejevalnih ukrepov in zapiranja dejavnosti končala z izgubo, EBITDA je bil pozitiven. »Imeli smo 31 odstotkov manj čistih prihodkov iz prodaje v primerjavi z letom prej in od tega ustvarili devet odstotkov z unovčenimi turističnimi boni. Ustvarili smo 112.434 nočitev ter dosegli 49-odstotno zasedenost hotelskih kapacitet. V skladu z ukrepi vlade za pomoč gospodarstvu smo prejeli tudi državno pomoč, vendar je kljub temu padec celotnih prihodkov družbe v primerjavi s preteklim letom občuten.«

Preberite še ...

· Zanimivosti · Oglas

Toplotne črpalke: Pametna naložba za varčno, trajnostno in udobno ogrevanje vašega doma

V Termah Olimia je bilo od 24. oktobra lani omogočeno le zdraviliško zdravljenje in obiskovanje ambulant, kar skupaj zagotavlja približno pet odstotkov prihodkov družbe. Po besedah prokurista Vasje Čretnika so v obdobje omejenega poslovanja sicer stopili v dobri kondiciji. V letih pred epidemijo koronavirusa in lani poleti so namreč zelo dobro delali. »Po prvem zaprtju države nam je veliko pomagala možnost, da so gostje pri nas lahko izkoristili turistične bone. Zaenkrat smo še krepko pri življenju,« je dejal Čretnik. Dodal je, da pred ponovnim odprtjem svoj čas zahtevata tako priprava nastanitev kot pridobivanje gostov in da se nič od tega ne da storiti na vrat na nos.

»Potrebujemo ljudi«

V Termah Olimia je v preteklih mesecih svoje delo lahko opravljalo približno deset odstotkov zaposlenih od vseh 280. Gre za tiste, ki skrbijo za vzdrževanje, varovanje in investicije, in za tiste, ki opravljajo zdravstvene storitve za zdraviliške goste. Večina ostalih zaposlenih je bila na čakanju na delo. »Doslej nismo odpuščali. Na posameznih področjih smo se kvečjemu kadrovsko še okrepili, saj je bilo v preteklih mesecih možno pridobiti nove zaposlene. Še predobro se spomnimo obdobij, ko smo imeli na določenih področjih premalo sodelavcev in so bili ljudje zelo obremenjeni.« Čretnik je poudaril, da delo v turizmu pomeni delo vse dni v tednu, tudi ko drugi počivajo in ko so prazniki. »Potrebujemo ljudi, zato se nismo odločili, da bi delavce odpuščali. Ob tem je dobro, da smo precejšen delež denarja za ohranitev zaposlitev dobili od države.«

V Thermani je bilo od konca oktobra do sredine aprila 130 zaposlenih, ki sicer delajo na področjih hotelirstva, gostinstva in wellnessa, na čakanju na delo. Od začetka epidemije do danes so zaradi okrnjenega delovanja družbe in izpada dohodkov zaradi poslovnih razlogov pogodbo o zaposlitvi odpovedali enajstim sodelavcem. Število zaposlenih zmanjšujejo še na račun upokojitev, nepodaljševanja pogodb za določen čas, prav tako so ukinili skoraj vso pogodbeno in študentsko delo. »Želimo si, da bi se razmere hitro umirile in da bi bilo kmalu omogočeno delovanje vseh naših programov. To bo najbolj prispevalo k temu, da dodatno zmanjševanje števila zaposlenih ne bo potrebno.«

Foto: Arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)

Preberite več v Novem tedniku