»V objemu narave smo koronačas lažje preživeli«
Ob prazniku občine z županom Martinom Breclom Dobrna je zgodovinsko gledano močno povezana s turizmom, ki je tudi danes vodilo gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav je bilo zadnje leto prav za turistični sektor eno najzahtevnejših v zadnjem obdobju, župan Martin Brecl pravi, da po letu dni vse vendarle ni tako črno. Poln optimizma pričakuje prihajajoče poletje, v občini si, kot pravi, veliko obetajo tudi od nove finančne perspektive. Z veseljem pove, da ima občina pripravljenih ogromno projektov, ki bodo kakovost življenja občanov in oddih turistov dvignili na še višjo raven.
»Človek je res čudno bitje, ki se hitro vsega navadi,« z nasmehom pravi župan Občine Dobrna Martin Brecl, ko ga povprašamo, kakšno je trenutno vzdušje v občini, ki živi in diha za turizem, z njo pa so vselej dihali tudi številni obiskovalci. »Spomnim se, kako je pred zdaj že dvema letoma turizem pri nas cvetel. Nato je udarila ›korona‹ in naenkrat je bilo vse prazno, tiho in mirno. To, da se naenkrat ni nič dogajalo, je bil precejšen šok za vse nas. Potem smo novo stanje sprejeli in tudi v družbi so se stvari začele urejati. Spoznavali smo življenje s koronavirusom in tako je postajalo vedno lažje,« razmišlja župan, ki je pohvalil tudi odziv države, predvsem kar zadeva lansko reševanje domačega turizma in ideje o turističnih bonih. Tudi zaradi teh je lani Dobrno obiskalo precej več domačih turistov.
Tudi ponudba v Zdraviliškem parku se je v zadnjem času povečala.
V osrčju Zdraviliškega parka, ki je lani praznoval častitljivih dvesto let in se res lepo zliva s celotno podobo občine, smo v zadnjih dveh letih dobili dva nova butična hotela, kmalu bodo končani tudi nadstandardni apartmaji, v Termah Dobrna pripravljajo tudi načrte za nov projekt na območju nekdanje kavarne. Želje gostov se spreminjajo, vse manj je množičnega turizma, ponudba se vse bolj usmerja k individualni obravnavi, kar ocenjujem kot dobro. Tudi razvoj slovenskega turizma gre v smeri individualne obravnave in petzvezdičnih doživetij.
Dejavni ste tudi pri pripravi investicijskih projektov.
Obdobje »korone« sovpada tudi z novo finančno perspektivo, dodatno se odpirajo še možnosti financiranja iz sklada za okrevanje Evrope po »koroni«, s tem bomo imeli še več možnosti za črpanje evropskega denarja. V tem smislu smo tudi naravnali delo in proračun. Še nikoli do zdaj nismo toliko dela in energije vlagali v pripravo projektnih rešitev kot v zadnjem času. Veliko projektov imamo pripravljenih. Zdaj čakamo na razpise. Ko imaš enkrat gradbeno dovoljenje in zagotoviš še lastni delež, lahko projekte hitro tudi udejanjiš.
Kmalu naj bi dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo 19 kilometrov vodovodov. Država je obljubila, da bo financirala tudi sisteme, ki so manjši od deset tisoč populacijskih enot. Pri tem projektu sodelujemo z Občino Vitanje, tako da bomo zagotovili še vodooskrbo za naselje Brezen. Gre za zelo zahtevne projekte, predvsem kar zadeva umeščanje v prostor. Pred nami je še eden pomembnejših projektov, vreden malo več kot dva milijona evrov. Gre za dograditev kanalizacijskih sistemov kjer jih v občini še ni – Loka, Vrba, Zavrh. Drugje smo kanalizacijo že zgradili in danes se lahko v naših potokih tudi kopamo, saj so gospodinjstva večinoma priključena na centralni komunalni sistem.
Letos bomo v občini asfaltirali približno 2,5 kilometra lokalnih cest. Ker v zadnjih letih za to ni bilo državne podpore, smo te projekte potiskali na stran. Zdaj je občinski svet odločil, da je skrajni čas, da zakrpamo tudi lokalne ceste. Treba je priznati, da v zadnjem času v občinah nekoliko lažje dihamo, saj se je financiranje vendarle nekoliko izboljšalo. Bili so tudi časi, ko ni bilo denarja niti za pripravo projektov, kaj šele za izvedbo.
Treba je priznati, da je bila prejšnja finančna perspektiva do podeželskih občin precej krivična. Mestne občine so imele možnost pridobiti kar nekaj denarja, medtem ko za nas na obrobju ni bilo nobenega razpisa. Lahko bi rekli, da se je v tem času država nekoliko centralizirala.
Že nekaj časa si prizadevate, da bi v občini zgradili športni park, kako daleč je ta projekt?
Tudi pri tem projektu je pomembno, da gledamo in načrtujemo za nekaj let naprej. Na Dobrni smo leta 2011 uredili šolo, prizidek, kulturni dom, dve knjižnici. Imamo pa telovadnico iz leta 1975 in komaj zadostuje za potrebe šole. Za vse popoldanske dejavnosti je že zdaj bistveno premajhna. Zadnje čase tudi turistični delavci vedno pogosteje izražajo želje, da bi v občini začeli razvijati tudi športni turizem. Tako smo začeli snovati projekt in zanj v proračunu že namenili nekaj denarja. Približno do sredine prihodnjega leta bomo skušali pripraviti idejne rešitve, ki bodo zadostile vsem potrebam. Želimo zgraditi dvorano in urediti zunanji štadion. Sočasno bo treba povečati tudi šolo in vrtec.
Že ko smo leta 2011 gradili šolo in smo pripravljali razvojne programske smernice občine, smo imeli kar nekaj načrtov za večjo šolo. Državo, ki je projekt sofinancirala, smo sicer skušali pregovoriti za gradnjo večje šole. Ker se je bilo treba držati takratnih standardov in smernic, žal nismo uspeli. In tako se nam je že po desetih letih zgodilo, da sta šola in vrtec premajhna. Dva oddelka vrtca gostujeta v šoli, zaradi česar se s prostorsko stisko soočajo pri organizaciji pouka. Tako se morajo šolarji, za izvedbo nekaterih dejavnosti, seliti v kulturni dom. Z nekaj selitvami in s prilagajanjem se da za zdaj vse rešiti. A je občina že pred časom kupila zemljišča v bližini, s čimer je zagotovila prostor za dozidavo.
Foto: SHERPA
»Turizem je razlog, da se v občini veliko ukvarjamo z okoljem. S tem pridobivamo vsi, gostje in predvsem domačini. Nenazadnje je to pokazalo tudi obdobje koronavirusa, ko smo lahko v naši občini kljub številnim omejitvam živeli dokaj normalno. To je zagotovo velika prednost in tega, kar imamo, se bomo zdaj še bolj zavedali. Še bolj bomo znali ceniti naravo, ki nas obdaja,«pravi Martin Brecl, župan občine Dobrna.
|
Najvišji priznanji šoli in planincem Dobrnčani praznik svoje občine praznujejo 15. junija v spomin na dan, ko so davnega leta 1875 z dograditvijo in obnovo zdraviliškega kompleksa vzpostavili pogoje in možnosti za hitrejše odpiranje Dobrne in njenega zdraviliškega turizma v svet. Povezana s tradicijo je občina Dobrna z vsemi izvajalci v turistični panogi tudi danes prepoznavna in uspešna turistična destinacija. »Časi, življenje in svet se spreminjajo. Ponosni smo, da tudi na Dobrni na številnih področjih našega življenja uspešno napredujemo,« je na torkovi slavnostni seji med drugim dejal župan Martin Brecl. »S svojim delom mnogi posamezniki, društva in organizacije bogatijo naš skupni prostor in življenje ljudi. Med njimi zagotovo izstopajo letošnji nagrajenci,« je dejal. Najvišje občinsko priznanje, zlati občinski grb, je občinska komisija tokrat namenila Osnovni šoli Dobrna, ki v tem obdobju obeležuje nekaj pomembnih mejnikovv razvoju šolstva v kraju – 180 let izvajanja pouka, 150 let od prvega šolskega poslopja in 60 let izvajanja pouka v sedanji obnovljeni in dograjeni zgradbi. Srebrni občinski grb je ob 20-letnici prejelo Planinsko društvo Dobrna, ki je, kot poudarja župan, izjemno dobro organizirano: »V društvu prevladuje dobra, pozitivna planinska energija, članstvo je zgled za dejavno prostočasno dejavnost in prizadevanja za ohranjanje naravnega okolja.« Župan je letos izkoristil možnost, ki mu jo daje poslovnik, in podelil še dve posebni županovi priznanji. Za pestro ponudbo storitev, tudi poštnih, lepo urejeno vstopno in informacijsko točko na vhodu v turistično Dobrno in zgledno sodelovanje z lokalnim okoljem si je priznanje prislužila ekipa bencinskega servisa Dobrna. Za več kot 20-letno udejstvovanje na področju kulturnih dejavnosti v Folklorni skupini KUD Dobrna in za dejavno nadaljevanje družinske tradicije prostovoljstva v PGD Dobrna si je priznanje župana prislužil tudi Matej Krivec, ki je med Dobrčani izjemno priljubljen in spoštovan. |
Preberite več v Novem tedniku
