Za posodobitve kmetij milijoni evropskega denarja
Časi, ko je bilo dovolj, da so kmetje znali kmetovati, so očitno že zdavnaj mimo. Trg in razmere na njem so jih preoblikovali v prave poslovneže. V veliko primerih velikosti njihovih naložb presegajo investicije okoliških podjetnikov. Če slovenski kmetje želijo ohraniti konkurenčnost, so posodobitve kmetijske infrastrukture nujne, a zanje je kot tudi na vseh ostalih področjih treba imeti dovolj poguma, iznajdljivosti in znanja. Pri tem so jim v oporo Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in njegovi kmetijski svetovalci. Med njimi jeMarjana Avberšek, ki pravi, da so pri posodabljanju kmetijske infrastrukture velika priložnost evropska sredstva. A ta ne prinesejo zgolj dela zagonskega kapitala, s katerim so posodobitve mogoče, temveč tudi odgovornost, da kmet nadaljuje dejavnost, s katero upraviči pridobljen evropski denar. Le tako bo lahko Slovenija še naprej stopala po poti samooskrbe.
»Nepovratnih sredstev ni tako enostavno pridobiti, kot se morda zdi. Kmetje morajo najprej imeti dovolj točk, ko se prijavljajo na razpis. Nato morajo pošteno izplejati investicijo in ko prejmejo denar, morajo še pet let izpolnjevati obveznostirazpisa. Ni enostavno, vendar ni tako težko, da tisti, ki se zavzamejo, ne bi mogli zadostiti vsem pravilom,« je povedala specialistka za področje ekonomike v kmetijstvu Marjana Avberšek.
Kot petzvezdični hotel za piščance
Zagotovo ne bi pretiravali, če bi tako opisali hlev, ki ga je družina Drofelnik leta 2019 zgradila na obrobju Paške vasi v občini Šmartno ob Paki. Hlev, vreden 1,15 milijona evrov, namreč trenutno sodi med tri najsodobnejše tovrstne zgradbe v Sloveniji. Drofelnikovi, ki se s piščančjerejo ukvarjajo že od leta 1975, so se zanj odločili po večletnem tehtnem razmisleku. Odločitev je dozorela, ko je leta 2017 dejavnost prevzel danes enaintridesetletni sin Tilen Drofelnik. Enoetažni hlev, ki so ga zgradili v sedmih mesecih, je bistveno večji od njihovega starega poslopja, zaradi česar so lahko občutno povečali število piščancev. Do takrat so jih lahko imeli hkrati 12 tisoč. Od 2019 jih po zaslugi novega hleva vzrejajo 56 tisoč, in sicer na šest turnusov letno. »V hlevu imamo najsodobnejšo mogočo opremo za vzrejo piščancev, kot so sistem rekuperacije toplote, talno gretje za boljše sušenje gnoja in vodne linije oziroma napajalni sistem brez razlivanja vode, zaradi česar privarčujemo pri njeni porabi in obenem preprečimo močenje gnoja,« pojasni Tilen Drofelnik in doda, da je hlev voden popolnoma avtomatsko s pomočjo dveh računalnikov, ki imata točne podatke za vsak dan, kaj potrebujejo piščanci. »Program nam, če pride do kakršnekoli napake, to takoj javi na naše mobilne telefone,« še dodaja. Drofelnikovi so morali za hlev z najsodobnejšo opremo odšteti 1,15 milijona evrov plus davek na dodano vrednot. Uradno so prejeli 50 odstotkov sofinancerskega denarja, a ker so se od priprave dokumentacije do začetka gradnje cene zvišale, so prejeli 430 tisoč evrov nepovratnega denarja, kar je približno 37 odstotkov končne vrednoti. Za preostali del so najeli dolgoročno posojilo.
Pašnik za milijon evrov
Na kmetiji Čretnik v Pernovem pri Žalcu so postavili najsodobnejši »pašnik pod streho«. Gre za inovativen in edinstven hlev, vreden skoraj milijon evrov, v katerem govedo ni privezano, najmodernejša mehka tla prepuščajo vodo, robot ves čas čisti blato. V svojevrstnem pokritem pašniku, ki si ga ogledujejo številni domači in tuji kmetijski poznavalci, mladi gospodar pa ga je razvil v sodelovanju z nizozemskim podjetjem, sta moderen robot za molžo in masažni aparat, ki ga krave sprožijo kar same. Čeprav krave v novem sodobnem domovanju bivajo šele pol leta, so rezultati že vidni, pravi Simon Čretnik. »Še vedno sem vsako jutro ob šesti uri v hlevu, a namesto da debelo uro čistim tla v ležalnih boksih, na računalniku pregledam podatke, ki jih je zbral robot, in iščem rešitve za še boljše počutje krav. Več časa imam za podrobno opazovanje živali in včasih spremembe opazim prej kot tehnologija. Zelo pomembni so vsi podatki, ki so nam na voljo, saj nam omogočajo res kakovostno pridelavo mleka. Dobro počutje živali pomeni manj zdravljenj in nižjo uporabo antibiotikov,« opisuje. In zakaj je hlev pri Čretnikovih tako poseben? Največja novost so edinstvena tla, ki so ves čas suha in čista. »Sestavljena so iz treh plasti, ki so postavljene na betonsko ploščo z odtoki in s cevmi do jame. Prva plast je plastično satovje, nato je plast za udobje, povsem na vrhu je tkanina. Vse tri plasti prepuščajo tekočino, urin, ki jo po posebnih ceveh zbiramo v ločeni jami. Trdi del, blato, ostane na površini in ga odstrani za ta hlev posebej prilagojen robot. Ločevanje opravimo že na ležalni površini, zaradi česar so izpusti amonijaka manjši za kar 80 odstotkov. Poleg tega suha tla zelo dobro vplivajo na zdravje krav, njihovih vimen in parkljev,« pozitivne učinke našteva prevzemnik kmetije, ki se je z inovacijo nedolgo nazaj potegoval za naziv najbolj inovativnega kmeta.
Toplo zavetje za ekološki ingver
Lanski evropski razpisi za kmetije so med drugim omogočali sofinanciranje postavitve rastlinjakov. To je bilo kot voda na mlin Klemnu Mumlju iz Zreč, ki je profesionalni rastlinjak potreboval za gojenje ingverja. Za omenjeno ekološko pridelano rastlino je namreč zaznal izjemno zanimanje. Bil je na prelomni točki. Če svojih pridelovalnih pogojev ne bi mogel urediti tako, da lahko zadosti povpraševanju trga, bi svojo idejo najverjetneje opustil. Celotna naložba, ki je zajemala postavitev rastlinjaka, ureditev namakalnega sistema z lovljenjem deževnice in nakup tehnologije, je bila z davkom na dodano vrednost vredna približno 40 tisoč evrov. Sogovornik je pridobil 19 tisoč evrov sofinanciranja, za lastna sredstva je namenil svoje prihranke. »Zdaj imamo res čudovite pogoje za pridelavo. Ingver ima rad toploto, zato ga je spomladi in jeseni nujno treba zaščititi pred hladnim vremenom,« je dejal. Če bo pridelek lepo rasel in če ga bo uspel prodati, se bo lasten del naložbe povrnil v približno desetih letih. Ekološkemu kmetu iz Zreč je precej sivih las povzročila sprememba zakonodaje, ki pravi, da je za postavitev rastlinjaka, čeprav stoji na njivi, potrebno gradbeno dovoljenje. Dodatno težavo je predstavljalo, da občinski prostorski načrt za območje, kjer se s kmetovanjem ukvarja Mumelj, ni predvideval postavitve rastlinjakov. Težavo je rešil tako, da je rastlinjak postavil kot pomožni kmetijski objekt. »Zaradi tega sem sicer pridelavo ingverja moral prestaviti v bližino hleva, čeprav na najslabše zemljišče, ki sem ga imel. Eden od pogojev je bil namreč, da morajo pomožni kmetijski objekti stati 20 metrov od že obstoječe stavbe.«
ŠO, LKK, TS
Preberite več v Novem tedniku
