Janez Senica: »Pravi gasilec mora biti srčen in trčen«
Poveljnik Gasilske zveze Celje Janez Senica gasilsko uniformo ponosno nosi že skoraj 50 let, odkar ga je v te vode vpeljal oče.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V teh letih mu je gasilstvo ogromno dalo, on v to poslanstvo vlaga svoje znanje in delo. »Bilo je ogromno neprespanih noči bodisi na posredovanjih ali ob skrbi, kako rešiti kakšno težavo, kako izpeljati nekatere naloge. A vse je poplačano, ne z denarjem,« je pred časom zapisal. Dodal je, da so največje plačilo besede zahvale ob pomoči ljudem ter veseli obrazi tovarišev gasilcev. »Nekateri gasilcev ne razumejo – da se razdajamo ure in dneve brez plačila. A to je naš način življenja, drugače ne znamo. Ni iz trte zvit rek, da mora biti pravi gasilec srčen in trčen,« poudarja.
Gasilstvo družinska tradicija
V družini Senica je gasilstvo tradicija. Kot pove Janez Senica, je bil že njegov oče predan gasilec. 39 let je deloval v PGD Teharje, zdaj uživa v gasilskem domu z gasilskimi tovariši veterani. »Že kot otroka me je pripeljal v gasilski dom, me peljal na tekmovanja. Ko sem leta 1976 dopolnil sedem let, me je tudi uradno vpisal v PGD Teharje. To pomeni, da letos praznujem petdeset let dejavnega dela v gasilski organizaciji,« začenja svojo gasilsko zgodbo poveljnik Gasilske zveze Celje. Poveljniško vlogo je prevzel leta 2013. Od leta 2023 je pridruženi član PGD Svetina.
Veseli že sendviča in soka
Gasilstvo v njegovem otroštvu je bilo podobno kot zdaj. »Mladi gasilci, še danes poimenovani pionirji ali mladinci, smo hodili na vaje in tekmovanja. Tekmovalne discipline so bile podobne kot danes, nekatere celo popolnoma enake, čeprav ni bilo tekmovanj v kvizu in orientaciji. Prav tako smo se izobraževali za pridobivanje preventivnih značk,« pove. Nekoč so bili otroci zadovoljni s sokom in sendvičem. A Senica opaža, da je treba danes gasilski mladimi posvečati več časa in ji namenjati več spodbude.
Danes so materialni pogoji za delo z mladimi veliko boljši. Društva nimajo težav glede enotnih oblačil mladine. Pred petdesetimi leti so njihovi predniki kombinirali različna oblačila, jih doma popravljali, barvali in še kaj, da so bili mlajši člani društev približno videti kot gasilci. »A lahko trdim, da so takrat s skromno opremo ravnali izredno gospodarno in so z njo po najboljših močeh pomagali bližnjemu v nesreči,« še spomni.
Gasilski duh prostovoljstva
Med mladimi je k sreči še danes veliko zanimanja za gasilstvo. V gasilskih društvih so se bali, da bo covid naredil svoje in bo zanimanje manjše, a se to ni uresničilo. Po njegovih opažanjih se težave pojavljajo v mestnih središčih, v katerih je veliko drugih dejavnosti, in v nekaterih manjših krajih, v katerih mladine ni veliko. »Zato morajo v takšnih okoljih društva še toliko bolj intenzivno delati z mladino, ki je naša prihodnost. Pomembno je, da te mlade navdušimo za gasilstvo, da jih bo čim več tudi v odraslih letih ostalo v naših vrstah. Predvsem je naša naloga, da tem mladim vcepimo gasilski duh prostovoljstva, humanitarnosti in poštenosti,« dodaja.
Opremo je treba obnavljati
Oprema v gasilskih društvih se je v petdesetih letih močno spremenila, od osebne zaščitne opreme do tehnike in vozil. Tudi posredovanja gasilcev so drugačna, poudari naš sogovornik Predvsem je bila včasih osebna zaščita gasilca veliko skromnejša.
Senica ocenjuje, da so gasilci pod okriljem Gasilske zveze Celje in tudi širše zelo dobro opremljeni z vso potrebno tehniko, vozili ter osebno zaščitno opremo. Vso to opremo je treba obnavljati, dopolnjevati in redno servisirati. »Da se lahko pohvalimo s svojo opremo, gre vsekakor v prvi vrsti zahvala Mestni občini Celje in Občini Štore ter ne nazadnje Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki nam iz požarnega sklada namenja finančna sredstva. Nikakor pri financiranju ne smemo pozabiti na krajanke in krajane ter donatorje,« še pojasnjuje.
Dopust nameni za usposabljanja
Senica ni nikoli razmišljal, da bi postal poklicni gasilec. A vsekakor mu ni žal za to odločitev. Že celo življenje je zaposlen v Cinkarni Celje, v kateri nikoli ni imel težav pri odhodih na posredovanja. »Če delovni proces v nekem trenutku ne dopušča, ne grem na vsako najmanjšo zadevo. Prav tako so mi nadrejeni vedno omogočili redni dopust, da sem odšel na usposabljanja. V času gasilske olimpijade v Celju so mi omogočili plačan izredni dopust,« pohvali svoje delodajalce. Izredno ponosen je, da je bil del ekipe, ki je v knežjem mestu organizirala ta odmeven gasilski dogodek, ki mu bo za vedno ostal v spominu.
Sodeloval pri gašenju Rakuševega mlina
V teh letih je sodeloval pri številnih posredovanjih. Vsekakor so mu v spominu ostali vse poplave od leta 1990, žledolom in velik požar Rakuševega mlina v letu 2014 ter velik gozdni požar na območju Podgorja isto leto. Spominja se tudi skoraj vsakodnevnih primerov požarov železniških pragov pred leti.
Za prihodnost gasilstva ga ne skrbi
Za prihodnost gasilstva ga ne skrbi. Opreme je dovolj, je tudi kakovostna, prav tako je v gasilskih vrstah dovolj izobraženega kadra in podmladka. Vesel je izredne podpore lokalne skupnosti. Kot pravi, bo treba skrbeti za to, da se bodo med članstvom ohranile vrednote prostovoljnega gasilstva. »Te vrednote nas trenutno uvrščajo med najbolj zaupanja vredne organizacije v Sloveniji. A lahko to zaupanje z nepremišljenimi dejanji hitro zapravimo. Zato menim, da je promocija gasilstva dobrodošla, vendar do neke zdrave meje,« opozarja.
Stalno usposabljanje gasilcev
Vaje, ki jih izvajajo društva ali jih organizira gasilska zveza, so po njegovem opažanju temelj stalnega usposabljanja gasilcev. Z njimi preizkušajo taktične postopke, tehniko in opremo ter spoznavajo objekte in okolje. »S temi vajami izvajamo tudi promocijo gasilstva in osveščamo ljudi, kako ravnati v primeru požara ali druge nesreče.« Preventivno delujejo med ljudmi na dnevih odprtih vrat, ki jih organizirajo gasilska društva. Tam so prebivalcem predstavljeni osnovni postopki gašenja, ki jih ljudje lahko izvajajo sami. Predstavljeni so temeljni postopki oživljanja, postopki izvajanja evakuacije in podobno.
Dokler mu bo dopuščalo zdravje
V gasilstvu bo vztrajal tako dolgo, kot mu bo dopuščalo zdravje, saj je to njegov način življenja. »Prav gotovo se bom kmalu umaknil iz odgovornih mest ter jih prepustil mlajšim, poskušal jim bom predati svoje izkušnje in znanje,« pravi.
Kljub redni službi in delu v gasilstvu še najde nekaj prostega časa. Tega najraje preživi doma s partnerko ter z otroki in vnuki. Rad ima tudi izlete, uživa na morju, pomaga staršem na vrtu in kmetiji in še bi se kaj našlo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.