Janko Kos: »Želim si, da bi si me zapomnili kot ljudskega župana«
Po šestnajstih letih se jeseni z županskega mesta poslavlja žalski župan Janko Kos, ki se je odločil, da na letošnjih lokalnih volitvah ne bo več kandidiral.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Novi tednik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občino bo zapustil z vrsto izvedenih in tudi drznih projektov, med katerimi je zagotovo najbolj prepoznavna fontana piva, a tudi z vrsto odprtih nalog, ki jih bo moral nadaljevati njegov naslednik – od kanalizacije in zagotavljanja pitne vode do protipoplavne zaščite, nove športne in šolske infrastrukture ter nadaljnjega razvoja gospodarstva in turizma.
»Nov župan oziroma županja bo imel oziroma imela veliko dela, a verjamem, da ima občina še veliko možnosti za nadaljnji razvoj,« pravi Kos, ki po odhodu z županskega mesta razmišlja o kandidaturi za občinskega svetnika.
Občina Žalec praznuje 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor, ki je na ta dan leta 1868 v Žalcu izpostavil vrednote narodne enotnosti, poguma in pripadnosti. Čeprav je bilo predvideno, da bo ob občinskem prazniku letos vrata odprl tudi nov vrtec na Ponikvi pri Žalcu, bo njegovo odprtje moral dolgoletni župan Kos prepustiti svojemu nasledniku.
Kje se je zataknilo in kdaj lahko otroci pričakujejo selitev v nove prostore?
Ker smo se z župnijo dogovorili, da so otroci lahko začasno nastanjeni v Slomškovem domu, za katerega plačujemo tudi najemnino, za zdaj zaradi zamika odprtja novega vrtca ni težav. Izvajalec je že vložil vlogo za podaljšanje roka, kot razlog je navedel neprimerne vremenske razmere – pozimi mraz, poleti visoke temperature.
Z nadzornikom bomo z vidika delovnopravne zakonodaje preučili, za koliko časa je podaljšanje upravičeno. Projekt ni ogrožen, sredstva so zagotovljena in zaradi podaljšanja roka ne govorimo o dodatnih sredstvih. Čeprav bo vrtec odprt nekoliko kasneje, kot je bilo načrtovano, še vedno verjamem, da bo to lep in pomemben dan.
»Žalec potrebuje poklicnega župana, ki bo občini ves čas na voljo. Pomembna je prisotnost, prav tako spoštovanje do ljudi in to, da je župan pripravljen prisluhniti. Če nekaj delaš, bodi za to pošteno plačan, ampak tudi pošteno opravi svoje delo.«
Letos v občini veliko vlagate tudi v vodovodno oskrbo. Kaj vse urejate?
Podnebne razmere kažejo, da se bodo izjemne sušne razmere verjetno nadaljevale in z njimi tudi požarna ogroženost. Zato moramo redno opremljati gasilce, letos smo med drugim sofinancirali nakup gasilske cisterne za prevoz deset tisoč litrov vode v Grižah.
Redno obnavljamo in dograjujemo tudi vodovodni sistem. Nedavno smo končali obnovo vodohrana v Grižah, pripravljamo dokumentacijo za dodatno vrtino v Podlogu proti Jami Pekel, prestavili bomo tudi del vodovoda na Ložnici, ki oskrbuje velik del Žalca. Za oskrbo s pitno vodo namenjamo približno milijon evrov. Vodooskrba in kanalizacija sta naši obvezi in skupna skrb.
Vzporedno s tem izvajate tudi obsežne projekte na področju kanalizacije.
Naselja Bukovica, Griže, Pongrac in Migojnice bomo povezali s centralno čistilno napravo v Kasazah. Projekt je vreden približno deset milijonov evrov, od tega bomo 4,8 milijona evrov dobili iz evropskih oziroma republiških sredstev iz dogovora za razvoj regij. Projekt bo trajal do leta 2029. Nedavno smo podpisali pogodbo tudi za del v Migojnicah v smeri proti sadjarstvu Mirosan, vrednost tega je 830 tisoč evrov.
To so zahtevni projekti, ki jih gradimo pod zemljo, treba je pridobiti številne služnosti, gradnja vpliva na promet in vsakdan ljudi, na koncu morajo občani plačati tudi komunalni prispevek. A urejena kanalizacija ni pomembna le zaradi obvez Slovenije do Evropske komisije, temveč z njo varujemo podtalnico in okolje za naslednje generacije, hkrati ustvarjamo pogoje za nadaljnji razvoj.
V Žalcu je v prihodnjih letih predvidenih več kot štiristo novih stanovanj. Je občina na to pripravljena?
Žalec ima dober geostrateški položaj, saj je enako oddaljen od Maribora do Ljubljane. Če bomo uspeli zgraditi še avtocesto proti Avstriji, ki bi se odcepila v neposredni bližini Žalca, bo povezava še boljša, zato vsi razmišljajo, da bi v ta prostor umeščali gospodarske ali stanovanjske stavbe. Če seštejemo vse načrtovane projekte, govorimo o več kot štiristo stanovanjih. Nekatera so že tik pred možnostjo vselitve, druga v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj, nekatera pred začetkom gradnje.
Na to se moramo pripraviti z dovolj velikimi zmogljivostmi vrtcev in šol ter spremljati gibanje rojstev. A vse to so sladke skrbi. Želim si, da bi bil Žalec privlačno mesto za bivanje – z igralnimi in s športnimi površinami, pohodnimi in kolesarskimi potmi ter z zelenimi površinami. Samo letos smo s čebelarji zasadili 140 medovitih rastlin, prizadevamo si tudi za pozitivno bilanco pri zasaditvi dreves.
Kako ob tem skrbite, da se občina razvija enakomerno in da se kakovost življenja izboljšuje tudi zunaj Žalca?
Zelo se trudimo, da se razvijajo vse krajevne skupnosti. Tako tudi v ruralnih območjih gradimo kanalizacijo, pomagamo financirati gasilske domove, športne površine in se trudimo, da je kakovost življenja in bivanja enako dobra kot v mestu. V občini prav tako delamo že tretje spremembe občinskega prostorskega načrta, pri katerem moramo gledati celovito in hiše umeščati v smiselne, zaključene celote. Razpršena gradnja je zato samo izjema. Moramo namreč gledati tudi na to, ali bo tam mogoče zagotoviti cesto, vodovod, odvoz odpadkov, zimsko pluženje in šolske prevoze.
»Uspešen župan mora kdaj hoditi po robu, a nikoli ne sme iti čez njega.«
Pomemben del razvoja občine je tudi gospodarstvo. Ste zadovoljni z gospodarskim razvojem?
Prepričan sem, da se Žalec zelo gospodarsko razvija. Gospodarska cona Arnovski gozd je ena večjih, saj ima skupaj skoraj osemdeset hektarjev. Pomembno je, da je poslovna cona strnjena tam, kjer je ustrezna infrastruktura in je avtocesta blizu. Če pred leti ne bi pravočasno vlagali v komunalno opremo, danes Arnovski gozd ne bi bil tam, kjer je.
Žalec je razvojno prožna in uspešna občina, kar kažejo tudi številna priznanja, ki smo jih prejeli. Gospodarstveniki mi včasih pišejo, da lahko pri nas spremembo prostorskega načrta izvedejo tudi v manj kot letu. Če vlagatelj ve, kaj hoče, in drži tempo, mu bomo pomagali. Zavedamo se, da močno gospodarstvo pomeni tudi možnost socialne pravičnosti in uravnoteženosti.
Turistični utrip se je v Žalcu v zadnjih letih okrepil tudi s fontano piva, ki letos praznuje že deseto obletnico. Kako danes gledate na projekt, ki je bil ob začetku deležen tudi precej kritik?
Fontana piv Zeleno zlato je bila trnovo rojen in nevsakdanji projekt. Kot župan sem nosil največjo odgovornost in breme, ali bo uspel ali ne. Odpor nekaterih je bil tako velik, da sem že razmišljal, ali bi projekt končali. Vendar smo z ekipo vztrajali in fontana je dala zagon tudi razvoju mikropivovarn. Danes imamo štiri in vse dobro delajo ter se razvijajo. Do konca letošnje sezone bomo na fontani piva presegli približno štiristo tisoč prodanih vrčkov, kar kaže na približno 1,2 milijona obiskovalcev.
K nam zdaj tudi zaradi nje prihaja več turistov, ki obiskujejo naše kmečke turizme in gostinske obrate, gledajo tudi druge destinacije ter kupujejo naše proizvode. Trudimo se še izboljšati ponudbo in povečati nastanitvene zmogljivosti. Žalec ima svojo zgodbo in svojo identiteto – hmelj, inštitut za hmeljarstvo, ekomuzej in fontano. Tega ne moremo primerjati z Bledom ali s Piranom, lahko pa izkoristimo to, kar je naše. Prav tako lahko obiskovalcem pokažemo, kaj vse je v tej dolini zelenega zlata mogoče videti.
Torej se želite turistično povezovati tudi s sosednjimi občinami?
Seveda, Savinja je kot ena žila. Če nas je povezala ob poplavah, nas lahko tudi pri drugih projektih. Čisto vseeno mi je, kje je meja med občinami. Nisem ljubosumen, če ljudje obiščejo Celje, Gornji Grad ali katero drugo občino. Savinjska regija je skupaj ena turistična destinacija in ne vem, zakaj bi izpostavljali, da je nekaj celjsko ali žalsko, naj bo to savinjsko.
Malo tekmovalnosti med občinami sicer ne škodi, a pomembno je, da imajo župani radi svoje občine in da imajo smisel za timsko delo. Tudi če si Pogačar, brez ekipe uspeha ni. Mislim, da ima ta regija velike možnosti za razvoj, samo izkoristiti jih moramo, pri čemer ne smemo pustiti, da politika preveč prevlada.
Po šestnajstih letih se boste jeseni poslovili z županskega mesta. Zakaj ste se odločili, da ne boste več kandidirali?
Mislim, da je pomembno, da položaj zapustiš, ko si razmeroma na vrhuncu in ko sam želiš, ne da ljudje rečejo: »Pa kaj se še ta sili?« Ko se tega lotiš, moraš imeti ogromno energije in potem v nekaj mandatih narediti največ, kar se da. Pomembno mi je, da lahko čisto vsakemu v tej občini pogledam v oči.
Moje vodilo je: če ne morem pomagati, potem vsaj škodoval ne bom. Še vedno prejemam veliko nagovorov, naj še kandidiram, in ta podpora mi je zelo dragocena, ampak dovolj je. Nasledniku ne bom nagajal. Če bo želel, mu bom pomagal, sicer bom spremljal razvoj občine in upam, da bom zadovoljen s tem, kar bo delal.
Na kaj ste pri svojem županovanju najbolj ponosni?
Ponosen sem na prenovo mestnega jedra in na ureditev parka s tržnico in fontano, pri kateri so se nekoč zbirali odvisniki. Ponosen sem tudi, da smo odkupili hotel, ki bi lahko šel v neprave roke, in na to, da skoraj ni krajevne skupnosti, v kateri ne bi občina naredila kaj dobrega. A mogoče mi bodo v spominu bolj ostale majhne stvari – da smo komu polepšali dan, podprli športnika, ki je potem dosegel lep rezultat, ali pomagali nekomu, ki je socialno izključen in živi sam. Menim, da je občina uspešna toliko, kolikor so uspešni in zadovoljni posamezniki, gospodarski subjekti, društva in zavodi.
Želim si, da bi se me občani spominjali kot ljudskega župana, ki je znal prisluhniti in ki je lahko vsakemu stisnil roko. Do vseh sem imel in še vedno imam spoštovanje. Vedno sem se udeležil različnih dogodkov, ne glede na to, ali je šlo za cerkveno skupnost ali za spomin na NOB.
Ponosen sem tudi na našo hmeljarsko dediščino, na razvoj Žalca in na to, da smo znali častno obeležiti pomembne dogodke iz naše zgodovine, kot je bila 150-letnica slovenskega tabora. Vsega tega ne more doseči en sam človek, temveč mora skupaj skupiti celotna skupnost.
Kateri so po vašem mnenju največji izzivi, ki čakajo vašega naslednika?
Izzivov je še veliko. V Žalcu v regijski prostorski načrt umeščamo drugo osnovno šolo, ki poka po šivih, saj je vedno več otrok, ki so usmerjeni v šolo s prilagojenim programom. Še vedno nismo vrgli puške v koruzo glede bazena, potrebujemo tudi večjo športno dvorano. Nadaljevati bo treba kanalizacijska dela, dokončati nekaj cest, nadgraditi turizem in omogočiti širitev gospodarskih con.
»Brez zlate ekipe, ki jo imam, tega ne bi mogel narediti. Ko smo nekaj dobro naredili, smo bili vsi zaslužni, če je šlo kaj narobe, smo bili odgovorni vsi.«
Velik izziv bodo tudi suhi zadrževalniki in drugi protipoplavni ukrepi ter zagotovitev vode za namakanje. Pri tem moramo zaupati stroki in najti soglasje med koristi kmetijstva in zaščito ljudi ter stavb pred morebitnimi novimi poplavami. Pomembna bosta tudi most v Grižah in poplavna ureditev na tem področju, nad katerim zdaj bdi direkcija za vode. Zelo bom vesel, če bom do vsaj konca mandata te vlade lahko šel na odprtje tega mostu.
Pomembno bo tudi nadaljnje črpanje evropskih sredstev. Ker bodo deleži v prihodnje manjši, bo treba biti zelo proaktiven.
Boste po odhodu z županskega mesta ostali vpeti v občinsko politiko?
Razmišljam o kandidaturi za občinskega svetnika, predvsem zaradi prenosa izkušenj na naslednika, ki bi mu lahko pomagal, če bi me potreboval. V teh letih sem nabral veliko izkušenj in vem, kje so prednosti in slabosti občine, na kaj je treba paziti in kje so še neuresničene priložnosti. Potem bi videl, ali me še potrebujejo in ali imam še dovolj energije ali je čas, da se po nekem obdobju povsem umaknem. Za podžupana ne bi kandidiral.
Želim si, da bi se vsi županski kandidati pred volitvami dobro predstavili ljudem, soočili svoje programe in pokazali, kaj ponujajo občini. Tisti, ki bo izvoljen, mora dati za občino vse od sebe. Najpomembneje mi je, da bo občina Žalec šla naprej po svoji poti in se še naprej razvijala.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
